Sonja Šmuc grobo zavaja javnost, minimalne plače nimamo 200 EUR višje od povprečja v Evropski uniji, ampak smo najnižje, celo nižje od Albanije, strinjamo pa se, da je potrebno dvigniti plače čez celotno plačno lestvico
Izjava ge. Sonje Šmuc v Odmevih na TV SLO 1 "že sedaj dosegamo zahteve iz evropske direktive, ki sploh še ni sprejeta, naša minimalna plača je za 200 EUR višja od povprečne evropske minimalne plače, zato ne moremo govoriti o tem, da bi bila dostojna. Moramo se pogovarjati o dvigu, ki je razporejen čez celotno plačno lestvico, ne vedno samo na spodnjem delu", je grobo zavajanje slovenske javnosti. V Sloveniji je še vedno najnižje določena plača s Kolektivno pogodba za dejavnost železniškega prometa v višini 313,61 EUR, kar nas umešča na dnu lestvice po višini najnižje oz. minimalne plače v Evropski uniji, celo za Albanijo. V povezavi: Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa, plače so določene v Tarifni prilogi čisto na koncu.
V Sloveniji imamo z Zakonom o minimalni plači uzakonjeno pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače določene z Zakonom o minimalni plači. Torej imamo določen z zakonom minimalni dohodek in ne minimalne plače, le zakon se imenuje napačno. Plače pa imamo določene s kolektivnimi pogodbami dejavnosti, katerih pa polovica dejavnosti sploh nima, torej te dejavnosti sploh nimajo določenih plač. S kolektivnimi pogodbami določene plače za V. tarifni razred (srednja šola, V. stopnja izobrazbe) so daleč pod 940,58 EUR, kot je uzakonjen minimalni dohodek za opravljen polni delovni čas. Nekatera podjetja delavcem na plačilnih listah celo sramotno prikazujejo doplačilo do minimalne plače kot solidarnostni dodatek, kot recimo Gorenje (na sliki spodaj), Sonja Šmuc pa govori o tem, da imamo v Sloveniji dostojno minimalno plačo nad povprečjem v Evropski uniji in s tem zavaja slovensko in evropsko javnost.
Plačila lista delavca v Gorenju za oktober 2020 s solidarnostnim dodatkom do minimalne plače:
V Sloveniji imamo z Zakonom o minimalni plači uzakonjeno pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače določene z Zakonom o minimalni plači. Torej imamo določen z zakonom minimalni dohodek in ne minimalne plače, le zakon se imenuje napačno. Plače pa imamo določene s kolektivnimi pogodbami dejavnosti, katerih pa polovica dejavnosti sploh nima, torej te dejavnosti sploh nimajo določenih plač. S kolektivnimi pogodbami določene plače za V. tarifni razred (srednja šola, V. stopnja izobrazbe) so daleč pod 940,58 EUR, kot je uzakonjen minimalni dohodek za opravljen polni delovni čas. Nekatera podjetja delavcem na plačilnih listah celo sramotno prikazujejo doplačilo do minimalne plače kot solidarnostni dodatek, kot recimo Gorenje (na sliki spodaj), Sonja Šmuc pa govori o tem, da imamo v Sloveniji dostojno minimalno plačo nad povprečjem v Evropski uniji in s tem zavaja slovensko in evropsko javnost.
Plačila lista delavca v Gorenju za oktober 2020 s solidarnostnim dodatkom do minimalne plače:
Ga. Lidija Jerkič je v včerajšnjih odmevih jasno povedala, da že dolgo niso bili v stavki. V Konfederaciji slovenskih sindikatov smo zadnja leta v več podjetjih izvajali stavke, zadnja odmevnejša stavka je bila Štore Steel d.o.o., več v povezavi: Jeklarji v Štorah so s stavko dosegli zahtevan dvig plač. Do sedaj KSS še ni podpisala nobene podjetniške kolektivne pogodbe z nižjo plačo od z zakonom določene minimalne. Za sramotno nizke plače, določene s kolektivnimi pogodbami so v največji meri odgovorni sindikati, ki takšne kolektivne pogodbe podpisujejo.
Ga. dr. Anja Kopač Mrak je po več letih ministrovanja na resornem ministrstvu za delo ugotovila, da definicija minimalne plače ni pravična in je unikum v Evropski uniji, zato jo je potrebno spremeniti.
S trditvijo bivše ministrice se v celoti strinjamo. Do izvzema dodatkov iz z zakonom določenega minimalnega plačila smo pri plačah imeli uravnilovko do V. stopnje izobrazbe (V. tarifni razred), po izvzemu dodatkov iz minimalne plače s 1.1.2020 pa imamo uravnilovko najmanj do VI. stopnje izobrazbe (VI. tarifni razred), saj čistilka za opravljeno delo prejme enako plačilo kot inženir.
Pri definiciji minimalne plače je najhuje to, da delavec pri dolgotrajni bolniški (nad 30 dni) prejme nadomestilo plače v višini 80% plače, ki je določena v kolektivni pogodbi in individualni pogodbi, ker ne prejme plačila za opravljeno delo v polnem delovnem času, ampak nadomestilo povprečja plače zadnjega leta, v kar pa ne sodi doplačilo do minimalne plače. V KSS poznamo primere, ko dobi delavec neto izplačila plače (nadomestila za dolgotrajno bolniško) pod 450 EUR.
Za jesen 2020 smo v KSS pripravili predlog, ki opisano problematiko rešuje v dobro države, delodajalcev in delavcev, a ga na Ekonomsko socialnem svetu – ESS ne moremo predstaviti, ker nas ostali socialni partnerji po šestih letih delovanja in reprezentativnosti za območje države (kot ostale zveze in konfederacije v ESS) kljub večkratnim poskusom ne sprejmejo v ESS. Decembra 2018, ko so se sprejemale spremembe Zakona o minimalni plači za izvzem dodatkov, se je s predlogom KSS strinjal tudi predsednik Obrtno – podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, a kot rečeno ga KSS ne more predstaviti na ESS. V predlogu gre za poseg države v sistem kolektivnih pogodb (državni intervencionizem), predvsem zaradi plačne uravnilovke do najmanj VI. tarifnega razreda, s kolektivni pogodbami dejavnosti določenih sramotno nizkih plač in dejstva, da polovica dejavnosti sploh nima določenih plač, ker ni veljavnih kolektivnih pogodb.
V Sloveniji ni potrebno le dvigniti minimalno plačilo, kot je trenutno določeno z zakonom, potrebno je poseči v sistem kolektivnih pogodb z zakonom tako, da bodo z rešitvami zadovoljni vsi, delavci, delodajalci in država. To rešitev v KSS imamo pripravljeno, a je na žalost zaradi epidemije še nismo mogli predstaviti javnosti in vsem parlamentarnim strankam (ESS-ju ga ne moremo predstaviti).
Zamrznitev uzakonjenega minimalnega plačila nikakor ni sprejemljiva, saj bi ta ukrep bil edini negativen ukrep iz vseh protikoronskih paketov, do sedaj so bili vsi ukrepi naravnani pozitivno, tega edinega negativnega pa sistematično izsiljujejo delodajalci pod pretvezo, da se s tem rešuje gospodarstvo v krizi. Sprašujemo pa se, kdo bo reševal družine v krizi ?, upamo, da jih država z zamrznitvijo usklajevanja minimalne plače ne bo pahnila v še večje krize.
Nedavno so mediji poročali, da je na Japonskem le v mesecu oktobru 2020 (po obvladani epidemiji) storilo samomor več ljudi, kot jih je v celem letu 2020 umrlo zaradi Covida. Kakšne krize preživljajo slovenske družine se delodajalci ne sprašujejo in jih to očitno ne zanima, v KSS pa se zaradi nagnjenja Slovencev k samomorom bojimo konca epidemije, zato apeliramo na odgovorne in poslance, da usklajevanja minimalne plače ne zamrznejo.
____________________________________________________________________________________
Na opisano problematiko smo v KSS opozarjali že večkrat:
24. december 2018: Z novim letom v treh podjetjih najnižje plačanim višje osnovne plače za povprečno 60%, z osnovno plačo in vsemi dodatki nad minimalno plačo
10. december 2018: Absolutna podpora KSS spremembam zakona o minimalni plači in opozorilo ter predlog - dopolnjeno s posnetki sej v Državnem zboru RS
19. april 2018: Politiki dvigujejo socialno pomoč nad zakonito določeno najnižjo plačo v Sloveniji, za delavce z dvigom plač pa nočejo poskrbeti!
19. marec 2018: Vzorčna tožba KSS zoper podjetje zaradi določanja nižjih plač v podjetniški kolektivni pogodbi od z Zakonom o minimalni plači določene
29. november 2018: Posledice definicije miminalne palče so grozljive
ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA, MINISTRICI ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI, MINISTRU ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO TER MINISTRU ZA FINANCE
4. september 2017: O aktualnem trije predstavniki delavcev z Boštjanom Veseličem - Na tretjem...
22. februar 2016: Zavajanja o minimalni plači v Republiki Sloveniji doma in v Evropi
17. december 2014: Po 12 letih evropskega sindikalizma je Slovenija sindikalno invalidna država
31. december 2014: Sindikalno invalidna država
Ga. dr. Anja Kopač Mrak je po več letih ministrovanja na resornem ministrstvu za delo ugotovila, da definicija minimalne plače ni pravična in je unikum v Evropski uniji, zato jo je potrebno spremeniti.
S trditvijo bivše ministrice se v celoti strinjamo. Do izvzema dodatkov iz z zakonom določenega minimalnega plačila smo pri plačah imeli uravnilovko do V. stopnje izobrazbe (V. tarifni razred), po izvzemu dodatkov iz minimalne plače s 1.1.2020 pa imamo uravnilovko najmanj do VI. stopnje izobrazbe (VI. tarifni razred), saj čistilka za opravljeno delo prejme enako plačilo kot inženir.
Pri definiciji minimalne plače je najhuje to, da delavec pri dolgotrajni bolniški (nad 30 dni) prejme nadomestilo plače v višini 80% plače, ki je določena v kolektivni pogodbi in individualni pogodbi, ker ne prejme plačila za opravljeno delo v polnem delovnem času, ampak nadomestilo povprečja plače zadnjega leta, v kar pa ne sodi doplačilo do minimalne plače. V KSS poznamo primere, ko dobi delavec neto izplačila plače (nadomestila za dolgotrajno bolniško) pod 450 EUR.
Za jesen 2020 smo v KSS pripravili predlog, ki opisano problematiko rešuje v dobro države, delodajalcev in delavcev, a ga na Ekonomsko socialnem svetu – ESS ne moremo predstaviti, ker nas ostali socialni partnerji po šestih letih delovanja in reprezentativnosti za območje države (kot ostale zveze in konfederacije v ESS) kljub večkratnim poskusom ne sprejmejo v ESS. Decembra 2018, ko so se sprejemale spremembe Zakona o minimalni plači za izvzem dodatkov, se je s predlogom KSS strinjal tudi predsednik Obrtno – podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, a kot rečeno ga KSS ne more predstaviti na ESS. V predlogu gre za poseg države v sistem kolektivnih pogodb (državni intervencionizem), predvsem zaradi plačne uravnilovke do najmanj VI. tarifnega razreda, s kolektivni pogodbami dejavnosti določenih sramotno nizkih plač in dejstva, da polovica dejavnosti sploh nima določenih plač, ker ni veljavnih kolektivnih pogodb.
V Sloveniji ni potrebno le dvigniti minimalno plačilo, kot je trenutno določeno z zakonom, potrebno je poseči v sistem kolektivnih pogodb z zakonom tako, da bodo z rešitvami zadovoljni vsi, delavci, delodajalci in država. To rešitev v KSS imamo pripravljeno, a je na žalost zaradi epidemije še nismo mogli predstaviti javnosti in vsem parlamentarnim strankam (ESS-ju ga ne moremo predstaviti).
Zamrznitev uzakonjenega minimalnega plačila nikakor ni sprejemljiva, saj bi ta ukrep bil edini negativen ukrep iz vseh protikoronskih paketov, do sedaj so bili vsi ukrepi naravnani pozitivno, tega edinega negativnega pa sistematično izsiljujejo delodajalci pod pretvezo, da se s tem rešuje gospodarstvo v krizi. Sprašujemo pa se, kdo bo reševal družine v krizi ?, upamo, da jih država z zamrznitvijo usklajevanja minimalne plače ne bo pahnila v še večje krize.
Nedavno so mediji poročali, da je na Japonskem le v mesecu oktobru 2020 (po obvladani epidemiji) storilo samomor več ljudi, kot jih je v celem letu 2020 umrlo zaradi Covida. Kakšne krize preživljajo slovenske družine se delodajalci ne sprašujejo in jih to očitno ne zanima, v KSS pa se zaradi nagnjenja Slovencev k samomorom bojimo konca epidemije, zato apeliramo na odgovorne in poslance, da usklajevanja minimalne plače ne zamrznejo.
____________________________________________________________________________________
Na opisano problematiko smo v KSS opozarjali že večkrat:
24. december 2018: Z novim letom v treh podjetjih najnižje plačanim višje osnovne plače za povprečno 60%, z osnovno plačo in vsemi dodatki nad minimalno plačo
10. december 2018: Absolutna podpora KSS spremembam zakona o minimalni plači in opozorilo ter predlog - dopolnjeno s posnetki sej v Državnem zboru RS
19. april 2018: Politiki dvigujejo socialno pomoč nad zakonito določeno najnižjo plačo v Sloveniji, za delavce z dvigom plač pa nočejo poskrbeti!
19. marec 2018: Vzorčna tožba KSS zoper podjetje zaradi določanja nižjih plač v podjetniški kolektivni pogodbi od z Zakonom o minimalni plači določene
29. november 2018: Posledice definicije miminalne palče so grozljive
ODPRTO PISMO PREDSEDNIKU VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA, MINISTRICI ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI, MINISTRU ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO TER MINISTRU ZA FINANCE
4. september 2017: O aktualnem trije predstavniki delavcev z Boštjanom Veseličem - Na tretjem...
22. februar 2016: Zavajanja o minimalni plači v Republiki Sloveniji doma in v Evropi
17. december 2014: Po 12 letih evropskega sindikalizma je Slovenija sindikalno invalidna država
31. december 2014: Sindikalno invalidna država
info@konfederacijasindikatov.si
na vrh