Pričel se je zakonodajni postopek za sprejem predloga Zakona o minimalnih pravicah delavcev
Predlog zakona določa minimalno bruto urno postavko 5 EUR za I. tarifni razred, kriterije za določanje minimalnega števila dni letnega dopusta, podrobneje ureja razporejanje delovnega časa in jasneje določa plačilo za posebne obremenitve delavcev – dodatke in nadure. Uvaja tudi učinkovitejši nadzor oz. notranji nadzor delavcev nad delodajalci z visokimi kaznimi za kršitelje. S pričetkom zakonodajnega postopka se je pričel sprejem nujno potrebnega novega plačnega modela za javni in zasebni sektor. Če bodo poslanci predlog zakona sprejeli, bi veljaven Zakon o minimalni plači prenehal veljati, skupaj z definicijo minimalne plače, ki določa socialni transfer do minimalne plače, kot del plače. Z minimalno bruto urno postavko 5 EUR na uro bi se tako z zakonom za 174 ur mesečnega dela določila najnižja bruto plača 870 EUR, za vsak višji tarifni razred pa 3% več od nižjega in tako za tehnika s V. stopnjo izobrazbe najmanj 979,19 EUR bruto, za diplomiranega inženirja pa najmanj 1.038,83 EUR. Predlog zakona z obrazložitvami se nahaja v povezavi spodaj ali na spletnih straneh Državnega zbora RS v povezavi: Predlog ZMPD.
Za predlog Zakona o minimalnih pravicah delavcev - ZMPD je KSS pred dvema letoma, spomladi 2016, zbirala 5.000 podpisov za vložitev v Državni zbor RS. Sedaj ga je vložil poslanec Andrej Čuš. Stare sindikalne centrale so spomladi 2016 svojim članom in vsem delavcem odsvetovale podpisovati podporo vložitvi zakona, češ da predlog posega v sistem kolektivnih pogodb in v minimalno plačo, zakon pa so označili za slab in škodljiv za delavce. Takšnega početja v škodo članstvu in vsem delavcem v KSS takrat nismo razumeli in ga še danes ne razumemo, saj sam predlog daje mnoge pravice delavcem, še posebej polovici vseh delavcev zaposlenim v dejavnostih za katere ni kolektivnih pogodb, saj ti delavci nimajo določenih nobenih pravic nikjer, splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo – SKPG pa ni že od leta 2005. ZMPD je nekakšno nadomestilo za SKPG za najnujnejše zadeve, njegovo sprejetje pa je nujno, ker se na Ekonomsko socialnem svetu o sprejemu SKPG sploh ne pogovarjajo, sindikati pa ne zahtevajo njenega sprejetja, kolektivne pogodbe dejavnosti pa delodajalci preprosto serijsko odpovedujejo in delavci ostajajo brez vseh pravic.
Nedavno smo predlog ZMPD izboljšali, pa ne zaradi kritik drugih sindikatov, zraven minimalne bruto urne postavke 5 EUR oz. 870 EUR mesečno smo ga nadgradili in v njem določili minimalne višine plač po vseh tarifnih razredih z višanjem glede na nižji tarifni razred za 3 % glede na nižji tarifni razred, tako da je minimalna plača za V. tarifni razred s srednješolsko izobrazbo 979,19 EUR, za dipl. inž. pa 1.038,83 EUR, kar so po naši oceni minimalni dohodki za normalno preživetje. Dodano je tudi pripadanje letnega dopusta glede na delovno dobo in ostale kriterije v minimumu, saj Zakon o delovnih razmerjih določa zgolj vsem delavcem najmanj 20 dni dopusta in to je tudi ves dopust za polovico delavcev, kjer ni kolektivnih pogodb dejavnosti ali ga te sploh ne omenjajo.
Predlog zakona v ničemer ne posega v obstoječe zakonske ureditve, jih le nadgrajuje, nikakor pa ničesar ne ruši ali določa na novo oz. drugače od veljavnega, razen višine minimalne plače. Delavcem daje minimalne pravice in zelo pomembno, daje jim vzvode za učinkovit nadzor in tako preprečuje zlorabe delavcev katerim smo vsakodnevno priča.
Zavedamo se tudi negativnih učinkov dviga osnovnih plač, predvsem v podjetjih, ki poslujejo na robu preživetja, a v KSS kot mnogi ekonomisti menimo, da bodo negativni učinki kratkotrajni, dolgoročno pa pozitivni učinki prevladajo nad kratkotrajnimi negativnimi učinki. Dvig plač pa bi nedvomno izboljšal položaj delavcev, predvsem najslabše plačanih.
Predlog zakona ureja naslednja področja:
Že pred dvema letoma in nedavno smo se o vložitvi predloga ZMPD pogovarjali s poslanskimi skupinami in poslanci iz koalicije in opozicije, predlog so vsi poslanci, ki so ga do sedaj proučili označili za odličnega. Levica je lani jeseni tudi sama vložila skrajšano in modificirano verzijo predloga zakona, ki ni bil sprejet.
Pred dvema letoma je ob vložitvi pobude za zbiranje podpisov za vložitev predloga ZMPD bil namen KSS, da opozori na nevzdržno določanje plač v kolektivnih pogodbah pod z zakonom določeno minimalno plačo in to ob velikih dobičkih kapitala in, da smo opozorili na vse nedopustne prakse in izkoriščanja delavcev, z osnovnim namenom, da vsi zainteresirani, delavci in sindikati, začnejo opozarjati na nevzdržne razmere v katerih se znajdejo mnogi delavci, še posebej tisti pod minimalno plačo. Namen smo dosegli, danes vsi, vključno s poslanci govorijo o tem, kako je potrebno plačni sistem v javnem in zasebnem sektorju postaviti na novo, redefinirati definicijo minimalne plače, izenačiti osnovne plače z minimalno in vzpostaviti učinkovit nadzor ter preprečiti zlorabljanje delavcev.
Zaradi bližajočih se volitev in dolgotrajnosti postopkov sprejemanja zakona in ker želimo ostati apolitični smo se odločili, da predlog ZMPD vloži eden od nepovezanih poslancev, kar je bil pripravljen storiti poslanec Andrej Čuš in za to smo mu hvaležni. Upamo pa, da bodo poslanci zakon podprli in sprejeli, saj bodo s tem pokazali, da jim je mar za ljudi, kar je še posebej pomembno pred volitvami.
Gvido Novak, predsednik KSS
Za predlog Zakona o minimalnih pravicah delavcev - ZMPD je KSS pred dvema letoma, spomladi 2016, zbirala 5.000 podpisov za vložitev v Državni zbor RS. Sedaj ga je vložil poslanec Andrej Čuš. Stare sindikalne centrale so spomladi 2016 svojim članom in vsem delavcem odsvetovale podpisovati podporo vložitvi zakona, češ da predlog posega v sistem kolektivnih pogodb in v minimalno plačo, zakon pa so označili za slab in škodljiv za delavce. Takšnega početja v škodo članstvu in vsem delavcem v KSS takrat nismo razumeli in ga še danes ne razumemo, saj sam predlog daje mnoge pravice delavcem, še posebej polovici vseh delavcev zaposlenim v dejavnostih za katere ni kolektivnih pogodb, saj ti delavci nimajo določenih nobenih pravic nikjer, splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo – SKPG pa ni že od leta 2005. ZMPD je nekakšno nadomestilo za SKPG za najnujnejše zadeve, njegovo sprejetje pa je nujno, ker se na Ekonomsko socialnem svetu o sprejemu SKPG sploh ne pogovarjajo, sindikati pa ne zahtevajo njenega sprejetja, kolektivne pogodbe dejavnosti pa delodajalci preprosto serijsko odpovedujejo in delavci ostajajo brez vseh pravic.
Nedavno smo predlog ZMPD izboljšali, pa ne zaradi kritik drugih sindikatov, zraven minimalne bruto urne postavke 5 EUR oz. 870 EUR mesečno smo ga nadgradili in v njem določili minimalne višine plač po vseh tarifnih razredih z višanjem glede na nižji tarifni razred za 3 % glede na nižji tarifni razred, tako da je minimalna plača za V. tarifni razred s srednješolsko izobrazbo 979,19 EUR, za dipl. inž. pa 1.038,83 EUR, kar so po naši oceni minimalni dohodki za normalno preživetje. Dodano je tudi pripadanje letnega dopusta glede na delovno dobo in ostale kriterije v minimumu, saj Zakon o delovnih razmerjih določa zgolj vsem delavcem najmanj 20 dni dopusta in to je tudi ves dopust za polovico delavcev, kjer ni kolektivnih pogodb dejavnosti ali ga te sploh ne omenjajo.
Predlog zakona v ničemer ne posega v obstoječe zakonske ureditve, jih le nadgrajuje, nikakor pa ničesar ne ruši ali določa na novo oz. drugače od veljavnega, razen višine minimalne plače. Delavcem daje minimalne pravice in zelo pomembno, daje jim vzvode za učinkovit nadzor in tako preprečuje zlorabe delavcev katerim smo vsakodnevno priča.
Zavedamo se tudi negativnih učinkov dviga osnovnih plač, predvsem v podjetjih, ki poslujejo na robu preživetja, a v KSS kot mnogi ekonomisti menimo, da bodo negativni učinki kratkotrajni, dolgoročno pa pozitivni učinki prevladajo nad kratkotrajnimi negativnimi učinki. Dvig plač pa bi nedvomno izboljšal položaj delavcev, predvsem najslabše plačanih.
Predlog zakona ureja naslednja področja:
- uvaja minimalno bruto urno postavko 5 EUR oz. najnižjo bruto plačo v Sloveniji 870 EUR mesečno
- plače med posameznimi tarifnimi razredi dviguje za 3 % navzgor glede na nižji tarifni razred in tako ponovno uvaja različno plačilo za različno zahtevno delo in ohranja vrednoto delo
- podrobneje določa in ureja organizacijo oz. razporejanje delovnega časa
- uvaja vzvode za spremljanje polnega delovnega časa in njegovo izravnavanje v obdobjih spremljanja - referenčnih obdobjih
- uvaja samonadzor, učinkovite vzvode nadzora daje neposredno delavcem
- določa minimalno pripadanje letnega dopusta za vse delavce po zakonsko določenih kriterijih
- z vsem naštetim se v slovenski pravni red na vseh področjih uvaja in podrobneje implementira Direktivo o delovnem času in pravni red EU
Že pred dvema letoma in nedavno smo se o vložitvi predloga ZMPD pogovarjali s poslanskimi skupinami in poslanci iz koalicije in opozicije, predlog so vsi poslanci, ki so ga do sedaj proučili označili za odličnega. Levica je lani jeseni tudi sama vložila skrajšano in modificirano verzijo predloga zakona, ki ni bil sprejet.
Pred dvema letoma je ob vložitvi pobude za zbiranje podpisov za vložitev predloga ZMPD bil namen KSS, da opozori na nevzdržno določanje plač v kolektivnih pogodbah pod z zakonom določeno minimalno plačo in to ob velikih dobičkih kapitala in, da smo opozorili na vse nedopustne prakse in izkoriščanja delavcev, z osnovnim namenom, da vsi zainteresirani, delavci in sindikati, začnejo opozarjati na nevzdržne razmere v katerih se znajdejo mnogi delavci, še posebej tisti pod minimalno plačo. Namen smo dosegli, danes vsi, vključno s poslanci govorijo o tem, kako je potrebno plačni sistem v javnem in zasebnem sektorju postaviti na novo, redefinirati definicijo minimalne plače, izenačiti osnovne plače z minimalno in vzpostaviti učinkovit nadzor ter preprečiti zlorabljanje delavcev.
Zaradi bližajočih se volitev in dolgotrajnosti postopkov sprejemanja zakona in ker želimo ostati apolitični smo se odločili, da predlog ZMPD vloži eden od nepovezanih poslancev, kar je bil pripravljen storiti poslanec Andrej Čuš in za to smo mu hvaležni. Upamo pa, da bodo poslanci zakon podprli in sprejeli, saj bodo s tem pokazali, da jim je mar za ljudi, kar je še posebej pomembno pred volitvami.
Gvido Novak, predsednik KSS





na vrh