Za javne uslužbence se s 1. septembrom preneha varčevanje in njihove plače se vrnejo na raven izpred začetka varčevanja uvedenega vzporedno z uveljavitvijo ZUJF-a, ki bi se moralo končati že 1.1.2015. V KSS smo prepričani, da gre za dogovorjene proteste z vlado (slamnati protesti), saj bodo javni uslužbenci na protestih dejansko zahtevali pogajanja za nadaljevanje varčevanja. Ob tem pa se zavestno pozablja na dogovorjeno odpravo anomalij in porušenih plačnih razmerij med poklicnimi skupinami v nepoštenem in neustavnem enotnem plačnem sistemu.

Sindikate KSS (KSS, SVS, SPUKC, SINDIR in SUPSJ) je vlada s pomočjo drugih sindikatov izločila iz pogajanj s podpisom poslovnika za pogajanja z le dvema pogajalskima skupinama in tretjo KSS zavestno ignorira že od septembra lani. Sindikati izven KSS so po našem prepričanju zavedeni, saj jih njihov voditelj Branimir Štrukelj s pomočjo druge vodje pogajalske skupine sindikatov  Jakobom Počivavškom vodi na proteste za pogajanja o nadaljevanju varčevanja.

Prepričani smo, da si vlada ne more dovoliti odpovedi Kolektivne pogodbe za javni sektor z višino plač izpred ZUJF-a, saj je le to predpogoj za enostransko ureditev nadaljevanja varčevanja pri plačah javnih uslužbencev z zakonom. Vlada za interventni zakon potrebuje razlog za enostransko ureditev plač v javnem sektorju in ta razlog jim daje Branimir Štrukelj s tem, ko se sploh pogovarja o pogajanjih o nižjih plačah od v KPJS določenih, torej tistih izpred ZUJF-a. Že lani in letos do konca avgusta je ravno Branimir Štrukelj tisti sindikalist, ki je med sindikati uveljavljal vladno voljo po nadaljevanju varčevanja in kljub nasprotovanju mnogih sindikatov (tudi izločenih iz KSS) podpisal dva aneksa h KPJS o nadaljevanju varčevanja, zaradi česar imamo tudi danes javni uslužbenci nižje plače, kljub temu, da bi se varčevalni ukrepi morali odpraviti s 1.1.2015.

V KSS se sprašujemo zakaj in kako dolgo bodo javni uslužbenci in njihovi sindikati še sledili voditeljem pokvarjenih iger na sindikalni in vladni strani. Oba vodje pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj sta edina katerih sindikalne organizacije, ki jih vodita, so na svojih spletnih straneh nasprotovale Predlogu Zakona o minimalnih pravicah delavcev, ki ga je za vse delavce v Sloveniji pripravila KSS. V KSS smo zaradi tega prenehali z aktivnim zbiranjem podpisov podpore predlogu zakona in zato ni dobil zadostne podpore za vložitev predloga v zakonodajni postopek. Ta zakon bi uredil mnoge nepravilnosti, uvedel bi minimalno bruto urno postavko 5 EUR ipd.. Svojim članom in delavcem pa sta svetovala, da naj ne oddajo podpisa podpore predlogu zakona KSS, češ da je škodljiv, a kot odličnega ga je ocenila ZSSS in več političnih strank.