V Konfederaciji slovenskih sindikatov pripravljeno zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o delovnih razmerjih je po pooblastilu Sindikata delavcev farmacevtske industrije (SDFI), ki združuje sindikata podjetij Krke in Lek-a ter pooblastilu Sindikata neodvisnost - Konfederacija novih sindikatov Slovenije regije Celje (KNSS regije Celje) odvetnik Peter Kos danes vložil na Ustavno sodišče. Zahteva se odprava pravne praznine, do katere pride ob vsakem prenehanju veljave kolektivne pogodbe dejavnosti zaradi izteka določenega časa veljave ali njene odpovedi. Ustavnemu sodišču je predlagana uveljavitev normativnega dela Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo Slovenije do odprave pravne praznine. Normativni del je prenehal veljati s potekom odpovednega roka 30. marca 2014 po odpovedi pogodbe s strani Gospodarske zbornice Slovenje in Združenja delodajalcev Slovenije.

Zakon o delovnih razmerjih v 127., 128. in 129. členih določa, da delavcu pripadajo dodatki za  posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in delo na proste dneve, ki se določijo v nominalnem znesku ali odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke. Za ovrednotenje naštetih dodatkov in dodatka za delovno dobo pa Zakon o delovnih razmerjih določa, da se njihova višina določi s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Takšna ureditev ni dorečena in za vsa področja oz. dejavnosti, kjer ni veljavne kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti višina dodatkov ni določena. Ob opisani ureditvi se delavci znajdejo v brezpravnem vakumu in so za plačilo opravljenega dela prepuščeni dobri volji delodajalcev. V nerodni suituaciji se znajdejo tudi delodajalci oz. podjetja, ki želijo svoje delavce za opravljeno delo plačati pošteno, a jim je to onemogočeno, saj za to nimajo pravne podlage. V takšnem brezpravnem stanju je plačilo za uro dela pod posebnimi pogoji dela v višini 1 centa za bilo kateri dodatek popolnoma zakonito in delavci ostanejo v takšnem brezpravnem stanju brez varstva pravic pri delodajalcu in na delovnem sodišču.

Do pravne praznine v kemijski in gumarski industriji je prišlo s 1. aprilom letos po izteku odpovednega roka po odpovedi pogodbe in enaka pravna praznina obstaja na vseh področjih opravljanja dela, kjer ni veljavne kolektivne pogodbe. V Sloveniji že od julija 2006 in trenutno ni veljavne splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in enako jih ni v več dejavnostih, trend odpovedovanja kolektivnih pogodb pa je v porastu. Vse doslej odpovedane kolektivne pogodbe je odpovedala delodajalska stran in niti ene delojemalska. Od uveljavitve pogodbenega koncepta delovnih razmerij v Sloveniji leta 2002 so bile odpovedane in do danes ne obnovljene naslednje kolektivne pogodbe:
 

V socialnem dialogu za dejavnost kemijske in gumarske industrije do prenehanja veljave normativnega dela kolektivne pogodbe (1. april) ni prišlo do sklenitve nove kolektivne pogodbe in s tem je nastala v tej dejavnosti pravna praznina, ki bi jo lahko odpravilo Ustavno sodišče z uveljavitvijo zadnjega veljavnega normativnega dela kolektivne pogodbe do oprave pravne praznine v Zakonu o delovnih razmerjih (s strani zakonodajalca določena minimalne višina dodatkov) ali do sklenitve nove kolektivne pogodbe za kemijsko in gumarsko industrijo. Na podoben način je Ustavno sodišče že odpravljalo pravne praznine na več področjih. Z odpravo brezpravnega stanja bi se povrnila zaščita delavcev za plačilo dela v posebnih pogojih dela in dodatka za delovno dobo in vsa ostala določila odpovedane kolektivne pogodbe.

V Republiki Sloveniji uveljavljen sistem kolektivnih pogodb očitno ni ustrezen, saj dopušča izkoriščanje delavcev brez vsake zaščite njihovih pravic. Ureditev vsekakor ustreza delodajalcem oz. kapitalu in v novi mladi konfederaciji se sprašujemo, kaj so doslej počeli v sindikalnih centralah, da so dopustili neoliberalnim strujam vzpostavitev takšnega brezpravnega stanja brez vsakršne zaščite slovenskih delavcev. V Konfederaciji neodvisnih sindikatov Slovenije - Neodvisnost je brezplačna pomoč za vložitev zahteve bila ponujena že lani in predsedniku Dragu Lombarju še enkrat spomladi letos zaradi odpovedane Kolektivne pogodbe kemične in gumarske industrije a so jo na njihovem predsedstvu kategorično zavrnili in s tem podprli delodajalce v škodo svojih članov.

Za vsa področja, kjer so kolektivne pogodbe bile odpovedane, bi bilo potrebno od Ustavnega sodišča zahtevati odpravo pravne praznine, ki izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih in uveljavitev normativnega dela odpovedanih kolektivnih pogodb do odprave pravne praznine, kot je to naredila Konfederacija slovenskih sindikatov s pomočjo reprezentativnih sindikatov v kemijski in gumarski industriji za kolektivno pogodbo njihove dejavnosti.