Zahteva po uvedbi minimalne bruto urne postavke 5 evrov za vse slovenske delavce
Konfederacija slovenskih sindikatov zahteva uvedbo minimalne bruto urne postavke v višini 5 EUR po vzoru zakonsko določenega minimalnega plačila dijakov in študentov od 1. februarja letos. Zahteva je za zdaj podana vladni pogajalski skupini za javni sektor. Stanje na področju minimalne plače ni pravično in pošteno (verjetno tudi neustavno), saj delavci pod minimalno plačo prejemajo enako plačilo (minimalno plačo) za različno delo, kar je posledica nepoštene definicije minimalne plače, ki bi jo minimalna bruto urna postavka ukinila. Ne enako plačilo slovenskih delavcev v primerjavi s plačevanjem dijaškega dela v zakonsko določeni minimalni višini 4,5 EUR ob za polovico nižjem plačilu delavcev v višini 2,62 EUR je v neskladju s temeljnimi načeli (enako plačilo za enako delo) ter konvencijami Mednarodne organizacije za delo. Vladi so bile predane tudi druge zahteve za ureditev plačnega sistema in plač v javnem sektorju.
Slovenska tiskovna agencija: Konfederacija slovenskih sindikatov za določitev minimalne bruto urne postavke
MMC RTV SLO: Konfederacija slovenskih sindikatov zahteva najmanj pet evrov bruto na uro
Konfederacija slovenskih sindikatov je kot prva sindikalna organizacija lanskega maja v Državni zbor vložila predlog zakona s pomočjo poslanca. S predlogom zakona je želela odpraviti neustavnost pogajanj in sklepanja Kolektivne pogodbe za javni sektor (neustaven kvorum), katere zakonodajalec v danem dvoletnem roku s strani Ustavnega sodišča ni odpravil. Zaradi odprave neustavnosti se je predlog zakona, ki ga je vložil eden od poslancev, sprejemal po skrajšanem postopku a zaradi zamenjave vlade in nasprotovanja vlade ni bil sprejet.
Kot smo lani vložili predlog zakona so se definicije minimalne plače nedavno lotile sindikalne centrale z zbiranjem podpisov za vložitev predloga zakona v Državni zbor, ki bi odpravil nepošteno definicijo minimalne plače. V Konfederaciji slovenskih sindikatov podpiramo prizadevanja sindikalnih central za ureditev problematike minimalne plače, a smo ob tem prepričani, da sindikalne centrale s predlogom zakona ne bodo uspešne, saj poslanci ne bodo upali izglasovati zakona v nasprotju z voljo kapitala in ves trud zbiranja podpisov ter dolgotrajen postopek obravnave predloga zakona na treh obravnavah bo zaman (lahko tudi več kot dve leti, če se vmes vlada ne menja). Vsekakor pa ne bo zaman s podpisi izražena želja slovenskih delavcev za spremembo minimalne plače, s katero so se ravno te iste sindikalne centrale ob sprejemanju strinjale in celo pristale, da se rešitev definicije minimalne plače umakne iz socialnega sporazuma 2015-16. Kaj pa ostane socialnemu sporazumu brez minimalne plače (in ureditve insolvenčnih postopkov), ob soglasju za prodajo podjetij v pretežni državni lasti bi se lahko preimenoval v "kapitalni sporazum", seveda v škodo slovenskih delavcev s soglasjem na Ekonomsko socialnem svetu delujočih sindikatov, saj bodo mnogi v prodanih podjetjih po nepotrebnem ob zaposlitve, torej s soglasjem istih sindikalnih central, ki danes na veliko zbirajo podpise za predlog zakona, ki bi naj predrugačil definicijo minimalne plače.
Zato smo v Konfederaciji slovenskih sindikatov ubrali drugo pot in zahtevamo zagotovitev minimalne plače po vzoru zakonsko določenega plačila dijaškega in študentskega dela v obliki minimalne bruto urne postavke, kot velja za dijake in študente v minimalni višini 4,5 evrov bruto na uro. Plačilo dijaka je primerljivo s plačilom delavca v II. tarifni skupini z zahtevano osnovnošolsko izobrazbo. Slovenski delavec II. tarifne skupine je po kolektivnih pogodbah v povprečju plačan z 2.61 evra bruto na uro, medtem ko ima dijak z zakonom zagotovljeno skoraj enkrat višje plačilo v višini 4,5 evrov bruto na uro. Pregled plač pod minimalno za 10 kolektivnih pogodb z najnižjimi plačami v Sloveniji ter pregled Minimalnih dohodkov redno zaposlenih slovenskih delavcev, dijakov in študentov v Sloveniji s predlogom minimalne bruto urne postavke je razviden iz priloženega v povezavah spodaj. Takšna, nepoštena ureditev minimalnega plačila je diskriminatorna in neustavna za približno 50.000 slovenskih delavcev, ki danes prejemajo minimalno plačo in so ustrezno usposobljeni za opravljanje svojega dela z mnogo več delovnih izkušenj od dijakov in študentov, ki so v povprečju plačani skoraj enkrat več.
Zato Konfederacija slovenskih sindikatov za vse slovenske delavce zahteva minimalno bruto urno postavko 5 evrov in v dobro najslabše plačanih slovenskih delavcev upamo na podporo ostalih sindikatov.
V javnem sektorju, kjer je za zdaj podana zahteva za uvedbo minimalne bruto urne postavke s kolektivno pogodbo je zaradi neustavne in diskriminatorne ureditve minimalne plače najbolj prizadeta plačna skupina J, tako imenovano spremljevalno osebje, ki ga v nepoštenem plačnem sistemu javnega sektorja ne zastopa nihče. Ena od zahtev Konfederacije slovenskih sindikatov je ureditev ustavnosti pogajanj in sklepanj kolektivnih pogodb v javnem sektorju, saj v veljavnem nepoštenem plačnem sistemu 46.000 javnih uslužbencev umeščenih v plačno skupino J ne zastopa nihče in vsi, od teh pa jih je približno 10.000 deležnih tako imenovanega socialnega korektiva minimalne plače.
Ostale, zelo pomembne zahteve za ureditev s kolektivno pogodbo za javni sektor v okviru pogajanj za odpravo nepravilnosti plačnega sistema objavljamo v izvirniku v povezavi spodaj.
Slovenska tiskovna agencija: Konfederacija slovenskih sindikatov za določitev minimalne bruto urne postavke
MMC RTV SLO: Konfederacija slovenskih sindikatov zahteva najmanj pet evrov bruto na uro
Konfederacija slovenskih sindikatov je kot prva sindikalna organizacija lanskega maja v Državni zbor vložila predlog zakona s pomočjo poslanca. S predlogom zakona je želela odpraviti neustavnost pogajanj in sklepanja Kolektivne pogodbe za javni sektor (neustaven kvorum), katere zakonodajalec v danem dvoletnem roku s strani Ustavnega sodišča ni odpravil. Zaradi odprave neustavnosti se je predlog zakona, ki ga je vložil eden od poslancev, sprejemal po skrajšanem postopku a zaradi zamenjave vlade in nasprotovanja vlade ni bil sprejet.
Kot smo lani vložili predlog zakona so se definicije minimalne plače nedavno lotile sindikalne centrale z zbiranjem podpisov za vložitev predloga zakona v Državni zbor, ki bi odpravil nepošteno definicijo minimalne plače. V Konfederaciji slovenskih sindikatov podpiramo prizadevanja sindikalnih central za ureditev problematike minimalne plače, a smo ob tem prepričani, da sindikalne centrale s predlogom zakona ne bodo uspešne, saj poslanci ne bodo upali izglasovati zakona v nasprotju z voljo kapitala in ves trud zbiranja podpisov ter dolgotrajen postopek obravnave predloga zakona na treh obravnavah bo zaman (lahko tudi več kot dve leti, če se vmes vlada ne menja). Vsekakor pa ne bo zaman s podpisi izražena želja slovenskih delavcev za spremembo minimalne plače, s katero so se ravno te iste sindikalne centrale ob sprejemanju strinjale in celo pristale, da se rešitev definicije minimalne plače umakne iz socialnega sporazuma 2015-16. Kaj pa ostane socialnemu sporazumu brez minimalne plače (in ureditve insolvenčnih postopkov), ob soglasju za prodajo podjetij v pretežni državni lasti bi se lahko preimenoval v "kapitalni sporazum", seveda v škodo slovenskih delavcev s soglasjem na Ekonomsko socialnem svetu delujočih sindikatov, saj bodo mnogi v prodanih podjetjih po nepotrebnem ob zaposlitve, torej s soglasjem istih sindikalnih central, ki danes na veliko zbirajo podpise za predlog zakona, ki bi naj predrugačil definicijo minimalne plače.
Zato smo v Konfederaciji slovenskih sindikatov ubrali drugo pot in zahtevamo zagotovitev minimalne plače po vzoru zakonsko določenega plačila dijaškega in študentskega dela v obliki minimalne bruto urne postavke, kot velja za dijake in študente v minimalni višini 4,5 evrov bruto na uro. Plačilo dijaka je primerljivo s plačilom delavca v II. tarifni skupini z zahtevano osnovnošolsko izobrazbo. Slovenski delavec II. tarifne skupine je po kolektivnih pogodbah v povprečju plačan z 2.61 evra bruto na uro, medtem ko ima dijak z zakonom zagotovljeno skoraj enkrat višje plačilo v višini 4,5 evrov bruto na uro. Pregled plač pod minimalno za 10 kolektivnih pogodb z najnižjimi plačami v Sloveniji ter pregled Minimalnih dohodkov redno zaposlenih slovenskih delavcev, dijakov in študentov v Sloveniji s predlogom minimalne bruto urne postavke je razviden iz priloženega v povezavah spodaj. Takšna, nepoštena ureditev minimalnega plačila je diskriminatorna in neustavna za približno 50.000 slovenskih delavcev, ki danes prejemajo minimalno plačo in so ustrezno usposobljeni za opravljanje svojega dela z mnogo več delovnih izkušenj od dijakov in študentov, ki so v povprečju plačani skoraj enkrat več.
Zato Konfederacija slovenskih sindikatov za vse slovenske delavce zahteva minimalno bruto urno postavko 5 evrov in v dobro najslabše plačanih slovenskih delavcev upamo na podporo ostalih sindikatov.
V javnem sektorju, kjer je za zdaj podana zahteva za uvedbo minimalne bruto urne postavke s kolektivno pogodbo je zaradi neustavne in diskriminatorne ureditve minimalne plače najbolj prizadeta plačna skupina J, tako imenovano spremljevalno osebje, ki ga v nepoštenem plačnem sistemu javnega sektorja ne zastopa nihče. Ena od zahtev Konfederacije slovenskih sindikatov je ureditev ustavnosti pogajanj in sklepanj kolektivnih pogodb v javnem sektorju, saj v veljavnem nepoštenem plačnem sistemu 46.000 javnih uslužbencev umeščenih v plačno skupino J ne zastopa nihče in vsi, od teh pa jih je približno 10.000 deležnih tako imenovanega socialnega korektiva minimalne plače.
Ostale, zelo pomembne zahteve za ureditev s kolektivno pogodbo za javni sektor v okviru pogajanj za odpravo nepravilnosti plačnega sistema objavljamo v izvirniku v povezavi spodaj.
info@konfederacijasindikatov.si
na vrh