V Sloveniji se minimalna plača od uvedbe v letu 2010 uporablja narobe
V mladi Konfederaciji slovenskih sindikatov - KSS se ob zadnjih ugotovitvah sprašujemo, kaj so zadnjih pet let počeli sindikati in sindikalne centrale, da so se najslabše plačanim delavcem ves ta čas plače določale in izplačevale nezakonito. Marca 2010 po uveljavitvi Zakona o minimalni plači bi mu moral slediti dvig plač na zakonsko določeno raven v kolektivnih in individualnih pogodbah vsem delavcem, ki so do takrat imeli nižje bruto plače od na novo določene z zakonom. Vse drugače določene in izplačevane plače so nezakonite in delavci lahko razliko za pet let nazaj iztožijo individualno in kjer obstajajo kolektivne pogodbe s pomočjo sindikatov kolektivno. Individualni tožbeni zahtevki bodo znašali tudi do 20.000 EUR. V KSS bomo vsem delavcem in njihovim sindikatom, ki se nam bodo pridružili, nudili vso potrebno pomoč in podporo pri uveljavljanju njihove zakonske pravice do minimalne plače z obračunanimi vsemi dodatki nad minimalno plačo, ki so jih doslej nezakonito prejemali v okviru minimalne plače, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi ali v dogovoru z delodajalci.
Zakon o minimalni plači določa, da je minimalna plača mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času. Zakon o kolektivnih pogodbah v četrtem členu določa, da kolektivna pogodba lahko vsebuje le določbe, ki so za delavce ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih, razen v primeru, ko Zakon o delovnih razmerjih določa drugače, kar pa v primeru plače za polni delovni čas ne določa. Z več judikati (eden v povezavi spodaj) se je že uveljavila sodna praksa, da se delavec s pogodbo o zaposlitvi ne more odreči pravici, ki mu jo določa zakon. To pa v primeru minimalne plače pomeni, da se delavec s podpisom nezakonite pogodbe o zaposlitvi zaradi z njo nižje določene bruto plače za polni delovni čas od z zakonom določene ne more odpovedati z Zakonom o minimalni plači določeni minimalni plači za opravljeno delo v polnem delovnem času.
Torej so vse pogodbe o zaposlitvi z veljavo od uveljavitve Zakona o minimalni plači v februarju 2010 z določeno bruto plačo za polni delovni čas v nižji višini od z Zakonom o minimalni plači določene nezakonite in zato so v tem delu po Obligacijskem zakoniku (86. člen) nične. Enako so nezakonite vse kolektivne pogodbe v delih z določenimi nižjimi plačami od z Zakonom o minimalni plači določene najnižje plače. V povezavi spodaj objavljamo pregled desetih kolektivnih pogodb z določenimi najnižjimi plačami po tarifnih razredih (razen javni sektor po plačnih razredih) pod danes veljavno minimalno plačo, za te in druge kolektivne pogodbe z nižjimi plačami od minimalne smo v KSS prepričani, da so v delu nižjih plač od minimalne nezakonite.
Zaradi opisanih razlogov so se delavcem določale, obračunavale in izplačevale plače nezakonito in zato je potrebno le te obračunati zakonito in na novo za vseh pet let nazaj. V kolikor delodajalci ne bodo na pozive delavcev in sindikatov pripravljeni izdelati novih zakonitih obračunov plač prikrajšanim delavcem ter ugotoviti ter pripoznati dolg delavcem iz naslova napačno obračunanih plač v zadnjih petih letih bo potrebno pravice delavcev zaščititi s sodnim varstvom v kolektivnih (kjer obstajajo kolektivne pogodbe) in individualnih sporih. Pet letni zastaralni rok je začel teči z datumom izplačila plače za marec 2010 in se izteka po petih letih v aprilu 2015.
Vse prizadete delavce in njihove sindikate pozivamo, da se nam pridružijo in bomo skupaj uveljavili zakonsko določene plače za vse oškodovane delavce zaradi napačne uporabe Zakona o minimalni plači od njegove uveljavitve do danes.
Vsi dodatki, ki so se od marca 2010 do danes prištevali k določenim bruto plačam s kolektivnimi pogodbami in z individualnimi pogodbami in te niso presegle zakonsko določene minimalne plače so se obračunavali in izplačevali napačno v okviru minimalne plače. V povezavi spodaj objavljamo pregled petih obračunov plač po ustaljeni računovodski praksi obračunavanja plač v zadnjih petih letih z izračunom oškodovanja zaradi opisane napačne uporabe Zakona o minimalni plači v Sloveniji.
Konfederacija slovenskih sindikatov je danes od predsednika vlade Mira Cerarja že ZAHTEVALA, da se javne uslužbence v državni upravi, katerim je delodajalec država in so člani sindikatov združenih v Konfederacijo slovenskih sindikatov začne z naslednjim mesecem obračunavati plače v skladu z Zakonom o minimalni plači in ne več kot doslej od marca 2010 na podlagi nezakonitih Aneksa št. 6. in Aneksa št. 7 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) v delu z določenimi plačami pod minimalno do 16. plačnega razreda. Z zahtevo je vladi KSS podala tudi poziv k ureditvi plačila dolga javnim uslužbencem iz naslova napačno obračunanih in izplačnih Poziv objavlja
Zakon o minimalni plači določa, da je minimalna plača mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času. Zakon o kolektivnih pogodbah v četrtem členu določa, da kolektivna pogodba lahko vsebuje le določbe, ki so za delavce ugodnejše od določb, vsebovanih v zakonih, razen v primeru, ko Zakon o delovnih razmerjih določa drugače, kar pa v primeru plače za polni delovni čas ne določa. Z več judikati (eden v povezavi spodaj) se je že uveljavila sodna praksa, da se delavec s pogodbo o zaposlitvi ne more odreči pravici, ki mu jo določa zakon. To pa v primeru minimalne plače pomeni, da se delavec s podpisom nezakonite pogodbe o zaposlitvi zaradi z njo nižje določene bruto plače za polni delovni čas od z zakonom določene ne more odpovedati z Zakonom o minimalni plači določeni minimalni plači za opravljeno delo v polnem delovnem času.
Torej so vse pogodbe o zaposlitvi z veljavo od uveljavitve Zakona o minimalni plači v februarju 2010 z določeno bruto plačo za polni delovni čas v nižji višini od z Zakonom o minimalni plači določene nezakonite in zato so v tem delu po Obligacijskem zakoniku (86. člen) nične. Enako so nezakonite vse kolektivne pogodbe v delih z določenimi nižjimi plačami od z Zakonom o minimalni plači določene najnižje plače. V povezavi spodaj objavljamo pregled desetih kolektivnih pogodb z določenimi najnižjimi plačami po tarifnih razredih (razen javni sektor po plačnih razredih) pod danes veljavno minimalno plačo, za te in druge kolektivne pogodbe z nižjimi plačami od minimalne smo v KSS prepričani, da so v delu nižjih plač od minimalne nezakonite.
Zaradi opisanih razlogov so se delavcem določale, obračunavale in izplačevale plače nezakonito in zato je potrebno le te obračunati zakonito in na novo za vseh pet let nazaj. V kolikor delodajalci ne bodo na pozive delavcev in sindikatov pripravljeni izdelati novih zakonitih obračunov plač prikrajšanim delavcem ter ugotoviti ter pripoznati dolg delavcem iz naslova napačno obračunanih plač v zadnjih petih letih bo potrebno pravice delavcev zaščititi s sodnim varstvom v kolektivnih (kjer obstajajo kolektivne pogodbe) in individualnih sporih. Pet letni zastaralni rok je začel teči z datumom izplačila plače za marec 2010 in se izteka po petih letih v aprilu 2015.
Vse prizadete delavce in njihove sindikate pozivamo, da se nam pridružijo in bomo skupaj uveljavili zakonsko določene plače za vse oškodovane delavce zaradi napačne uporabe Zakona o minimalni plači od njegove uveljavitve do danes.
Vsi dodatki, ki so se od marca 2010 do danes prištevali k določenim bruto plačam s kolektivnimi pogodbami in z individualnimi pogodbami in te niso presegle zakonsko določene minimalne plače so se obračunavali in izplačevali napačno v okviru minimalne plače. V povezavi spodaj objavljamo pregled petih obračunov plač po ustaljeni računovodski praksi obračunavanja plač v zadnjih petih letih z izračunom oškodovanja zaradi opisane napačne uporabe Zakona o minimalni plači v Sloveniji.
Konfederacija slovenskih sindikatov je danes od predsednika vlade Mira Cerarja že ZAHTEVALA, da se javne uslužbence v državni upravi, katerim je delodajalec država in so člani sindikatov združenih v Konfederacijo slovenskih sindikatov začne z naslednjim mesecem obračunavati plače v skladu z Zakonom o minimalni plači in ne več kot doslej od marca 2010 na podlagi nezakonitih Aneksa št. 6. in Aneksa št. 7 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) v delu z določenimi plačami pod minimalno do 16. plačnega razreda. Z zahtevo je vladi KSS podala tudi poziv k ureditvi plačila dolga javnim uslužbencem iz naslova napačno obračunanih in izplačnih Poziv objavlja



na vrh