Poklicno zavarovanje ne služi svojemu namenu, zavarovanci v veliki večini raje od poklicne upokojitve nadaljujejo z delom do starostne upokojitve. Vplačan denar delodajalcev za poklicne upokojitve pred starostno se ne porabi za namen zbiranja. Delavci zaradi nizkih plač in starostnih pokojnin raje po dolgoletnem opravljanju težkih, zdravju škodljivih del, zgarani delajo do starostne upokojitve, ker jim to pravico daje zakonodaja. A je to bil namen pokojninske reforme ?

Vojaki so si privarčevan denar iz Sklada obveznega dodatnega zavarovanja v lanskem letu po večini izplačali, tudi zaposleni za nedoločen čas: Sindikat vojakov Slovenije je uspel in dosegel izplačilo iz SODPZ za svoje člane na Ustavnem sodišču, Odločba U-I-153/14. Ob dvigu jih je država letos neživljensko obdavčila, v povezavi: Dohodnina 2016

Rudarji se nočejo poklicno upokojevati, premogovniku zato danes v zvezi s tem svetuje Anton Rop, soodgovoren za današnje stanje, saj je bil ob uvedbi poklicnega zavarovanja leta 2000 finančni minister in potem predsednik vlade, video: Rešitve za upokojevanje rudarjev še vedno ni  in  Nekdanji politiki brez javnega razpisa sklenili pogodbo s Premogovnikom Velenje

Delodajalci - avtoprevozniki, kljub zakonski obvezi dolžnega plačila poklicnega zavarovanja za svoje poklicne voznik le tega ne plačujejo: Usoda izplačil poklicnih pokojnin postaja negotova. Namesto 31.000 poklicnim voznikom delodajalci plačuje prispevke za poklicno zavarovanje le osmim odstotkom - 2.600. Pošteni avtoprevozniki, ki prispevke redno plačujejo od uvedbe poklicnega zavarovanja opozarjajo na diskriminacijo in nelojalno konkurenco.

Kot pojasnjuje Peter Pogačar, država ne vidi več smisla v poklicnem upokojevanjuv povezavi: Raje denar kot v penzijo Država je sama uvedla poklicno zavarovanje, odgovoren za njegov razvoj ob uvedbi in dolgoletni glavni akter na področju upokojevanja je ravno isti Peter Pogačar.

V KSS se upravičeno sprašujemo, kako dolgo bodo delodajalci še plačevali poklicno zavarovanje ? za svoje zaposlene, saj se želeni učinki s tem denarjem ne dosežejo. Večina delavcev se odloči za delo do starostne upokojitve, privarčevan denar pa se porabi nenamensko. Delodajalci imajo kljub plačevanju visokih prispevkov delavce vedno starejše, saj se za poklicno upokojitev odloča le peščica upravičencev, večina pa privarčevan denar za jesen življenja porabi nenamensko, ker pokojninski sistem to dopušča.

V KSS smo prepričani, da je v preteklosti bil namen poklicnih reform prepoloviti pravice delavcev in v naslednjem koraku ukinitev beneficirane delovne dobe v celoti. Kako si je možno drugače razlagati izjavo glavnega akterja upokojevanja Petra Pogačarja, da država ne vidi več smisla v poklicnem upokojevanju ?

V KSS smo prepričani tudi, da je smer razvoja pokojninskega sistema v Sloveniji napačna, kot izhaja iz prispevka, video: V Avstriji upokojenci srečni, pri nas pa: 'Država te čez noč spremeni v reveža'. Primerjava avstrijskega in nemškega pokojninskega sistema, slednjemu sledi Slovenija, je dovolj zgovorna in potrjuje naša prepričanja o zgrešenosti pokojninskih reform.
 
Rešitve, ki jih vidijo akterji razvoja pokojninskega sistema so t.i. demografski sklad, preko katerega bi naj Slovenija s prodajo državnega premoženja zapolnjevala pokojninsko luknjo. Druga rešitev v smeri ohranjanja vzdržnosti pokojninskega sistema bi naj bilo podaljševanje delovne dobe in starosti dela za polno pokojnino. To ni in ne more biti dolgoročna rešitev, saj gre v smeri izčrpavanja ljudi in države! S predlaganimi rešitvami se dolgoročno ljudi potiska v še večjo revščino, vzporedno pa bo prišlo do popolne razprodaje državnega premoženja in odvisnosti od tujega kapitala v času sodobnega ekonomskega kolonializma in Slovenci bomo zopet hlapci na svoji zemlji, če že nismo?

In kljub jasni zgrešenosti pokojninskega sistema, ta isti Peter Pogačar poslancem zopet razlaga Nacionalni reformni program 2017-2018, video z dne 12.4.2017: 46. nujna seja odbora za gospodarstvo in 54. nujna seja odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. 

V Sloveniji o pravicah in obveznostih iz poklicnega zavarovanja sploh ne odloča pristojno ministrstvo za delo, tudi socialni partnerji ne. V Sloveniji o pravicah in obveznostih poklicnega zavarovanja odloča gospodarska družba - delniška družba. Mnenj socialnih partnerjev (delodajalci in sindikati) se ne upošteva! Upravljalec in izvajalec Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, Kapitalska družba d.d., odloči o pravicah in obveznostih z določitvijo stopnje vplačevanja v sklad. Stopnjo vplačevanja v predlogu pokojninskega načrta pristojno ministrstvo za delo v upravnem postopku le potrdi, s samo vsebino pa se ne ukvarja. Zoper Pokojninski načrt pa ni sodnega varstva, saj gre za interni akt delniške družbe! Vmesno je vprašanje ali država skrbi za delovanje pokojninskega sistema za kar je po ustavi odgovorna in dolžna skrbeti?

Ponižen vedno bolj reven slovenski narod še kar opazuje, kako politika v spregi z nekaterimi sindikati dopušča bohotenje kapitala, predvsem tujega. Iz proračuna se pokriva pokojninski manko na račun visokih dobičkov v podjetjih (1 :IO EUR letno), vse pod pretvezo večje konkurenčnosti in ohranjaje delovnih mest, Slovenci pa lahko trpijo, saj so tega iz zgodovine že navajeni.
 
V Sloveniji je nujno potrebna korenita pokojninska reforma z ukinitvijo poklicnega zavarovanja in ureditvijo hitrejšega upokojevanja preko glavne pokojninske blagajne, katero pa je potrebno okrepiti z dvigom prispevnih stopenj za delodajalce in doseči raven dostojnih pokojnin brez izčrpavanja države in proračuna.