Nedavna protestna začasna prekinitev pogajanj Gospodarske zbornice Slovenije za socialni sporazum je po mnenju Konfederacije slovenskih sindikatov popolnoma utemeljena. Po resnem opozorilu se je danes GZS vrnila za mizo med socialne partnerje brez doseženih sprememb na področju opozorjenega. V Sloveniji za gospodarsko rast in nova delovna mesta ter oživitev družbe potrebujemo širši družbeni konsenz, ki presega vsebine dozdajšnjih socialnih sporazumov in GZS je z začasnim izstopom nevede opozorila tudi na nesprejemljivost oblike in vsebin doslej sprejetih socialnih sporazumov ter aktualnega v sprejemanju, ki ne rešuje problematike slovenske družbe.

V Republiki Sloveniji imamo dolgoročen družbeni dogovor sobivanja zapisan v Ustavi. Srednje in kratkoročnega družbenega dogovora državljanke in državljani Republike Slovenije nimamo. Socialni sporazum oz. pakt bi lahko predstavljal nekakšen kratko oz. srednje ročen družbeni dogovor po katerem bi politične stranke pred volitvami lahko oblikovale svoje programe za njegovo uresničevanje v okviru delovanja vsakokratnih vladnih koalicij, katerih na socialnem paktu temelječa koalicijska pogodba bi predstavljala osnovo za vsakodnevno delovanje Republike Slovenije. V Sloveniji pa smo se zadev doslej lotevali v obratnem vrstnem redu.

GZS je opozorila predvsem na prepotrebno reorganizacijo javnega sektorja, ki se nekontrolirano širi kljub strogim varčevalnim ukrepom in v celoti uresničenimi le v državni upravi. Opozorila je tudi na pomanjkanje ustreznih vsebin socialnega sporazuma, ki bi sledila samemu cilju samega sporazuma kot izhaja iz njegovega imena "za gospodarsko rast in nova delovna mesta". Po resnem opozorilu se je danes GZS vrnila za mizo med socialne partnerje, a žal neupešno brez doseženih sprememb na področju opozorjenega.

Prepotreben socialni pakt bi iz sindikalnega vidika moral določati minimalne standarde, ki bi veljali v Republiki Sloveniji za vsakega delavca in ti standardi bi se sprejemali v zakonu o minimalnih pravicah delavcev. Mnogo pravic in obveznosti delavcev ter delodajalcev preprosto ni možno določati v socialnem dialogu zaradi zagotavljanja potrebne določnosti in skladnosti z pravnim redom ter trdnosti izvrševanja dogovorjenega oziroma določenega.

Tudi minimalne pravice državljanov bi morale biti del socialnega pakta, vendar le te niso v domeni sindikatov (ti so brez pooblastila) in na žalost si jih država prikraja finančnim razmeram države primerno, namesto potrebam v okviru zmožnosti države.

V Konfederaciji slovenskih sindikatov upamo in verjamemo v to, da se bodo (čimprej) vsebine socialnih sporazumov oz. paktov v bodoče prilagajale trenutnim in dejanskim potrebam po dogovarjanju o obveznostih in dolžnostih vseh deležnikov slovenske družbe, predvsem pa delavcev in državljanov.