Primer Radan je resno opozorilo za vse bolj družbeno sprejemljivo kršenje delovnopravne zakonodaje, objektivno odgovorna ministra morata odstopiti
Zaradi nadaljevanja kršenja delovnopravne zakonodaje na področju zdravstva in varčevalnih ukrepov v javnem sektorju javno POZIVAMO ministrico Milojko Kolar Celarc in ministra Borisa Koprivnikarja, da sprejmeta objektivno odgovornost in ODSTOPITA. Analiza dela v UKC Ljubljana in splošni bolnišnici na Ptuju je pokazala, da se kršenje delovnopravne zakonodaje zaradi izvajanja varčevalnih ukrepov nemoteno nadaljuje tudi pod zdajšnjo vlado. Iz analize KSS izhaja, da se je pri analiziranih zdravnikih zakonsko določene omejitve za zagotavljanja varnega in zdravega opravljanja dela v povprečju prekoračilo najmanj štiri krat. Ministrica s prstom kaže na vodstvo UKC Ljubljana in jih poziva k odstopu, a sama je najbolj objektivno odgovorna za razmere v zdravstvu z omejevanjem zaposlovanja zdravnikov zaradi nesmiselnih varčevalnih ukrepov za vsako ceno na vseh področjih, s katerimi vlada Mira Cerarja vztraja in za vse kršitve delovnopravne zakonodaje v javnem sektorju je zagotovo prvi objektivno odgovoren minister za javno upravo, ki so ga sindikati med pogajanji ves čas opozarjali na nesmiselne varčevalne ukrepe, a on je vztrajal.
Analizo z vsemi plačilnimi listami v izvirniku objavljamo v povezavah spodaj, izvleček pa je za varnost in zdravje zdravnikov in pacientov grozljiv:
Najbolj obremenjen zdravnik v Ptujski bolnišnici je delal 13 mesecev neprekinjeno vsak delovnik več kot 14 ur, kar je nepredstavljivo nevarno in nezdravo opravljanje dela, na njegove paciente pa raje sploh ne pomislimo.
V UKC Ljubljana na poziv Sindikata podpore UKC, da izpolnijo zakonsko obvezo in seznanijo zaposlene z letnim načrtom delovnega časa sploh ne odgovarjajo, saj v "varčevalnih" razmerah sploh ne načrtujejo delovnega časa, ker morajo vsi zaposleni delati preko zakonsko določenih omejitev. Pri tem je pomembno, da zdravniki dobijo vse viške ur neovirano izplačane kot nadure, drugim "manj pomembnim" poklicem, medicinskim sestram in spremljajočemu podpornemu osebju (plačna skupina J) pa se ure v obliki ur za koriščenje nabirajo brez izplačil (podobno je v celotnem javnem sektorju) in absurdnost situacije je v tem, da pa ravno zdravniki ob že tako najvišjih plačah in vseh izplačanih nadurah stavkajo in zahtevajo še več, zaposlovanje brezposelnih zdravnikov pa sami omejujejo z omejevanjem podeljevanja licenc mladim zdravnikom s pomočjo Zdravniške zbornice in Ministrstva za zdravje. Eden od analiziranih zdravnikov je podpredsednik Zdravniške zbornice Valentin Sojer, in ravno on je na eni informativnih oddaj komentiral primer Radan in razmere v zdravstvu, svoje preobremenjenosti z več kot trikrat preseženim številom nadur in plačo v višini povprečno preko 8.000 EUR vsak mesec v obdobju 13 mesecev pa ni niti omenil, očitno mu takšno nevarno in nezdravo delovno okolje zaradi dobrega zaslužka odgovarja. Ob tem se glede vseh analiziranih zdravnikov postavlja tudi vprašanje o zmožnosti korektnega opravljanja tolikšnega števila nadur v povprečju gledano tako dolgo 13 mesečno obdobje, saj ne gre za izjemne mesece, kot je to ob objavljenih rekorderjih za mesec januar 2015 bil prvi odziv zdravnikov.
Ministrstvo za zdravje je odgovorno za takšno stanje oziroma za zavestno in načrtno kršenje delovnopravne zakonodaje. Odgovorno je za vse nevarnosti, ki resno ogrožajo zdravje zaposlenih zaradi nezakonitega dela in več kot dopušča zdrav razum. Posredno je odgovorno tudi za zdravje pacientov. Ivo Radan je delal na oddelku UKC Ljubljana iz katerega sta tudi dva zdravnika v naši analizi, kar z nedavno ugotovljenim glede njegovega zdravstvenega stanja in dejanj potrjuje utemeljenost omejitev dopustnega opravljanja dela preko polnega delovnega časa. Brat Ivana Radana je nedavno na eni od informativnih oddaj povedal, da je njegov brat delal tudi po 400 do 500 ur mesečno, škoda, da Ivan Radan ni zajet v naši analizi, saj smo v KSS prepričani, da bi se z analizo njegovega dela zagotovo potrdila objektivna odgovornost ministrov, ki jih pozivamo k odstopu, ker je tudi Radan zagotovo delal nezakonito preko dovoljenih zakonskih omejitev daljše obdobje in verjetno zato tudi zbolel., kar pa ne bomo nikoli zagotovo vedeli.
Ministrstvo za zdravje z ministrstvom za javno upravo je odgovorno tudi za nesmotrno trošenje davkoplačevalskega denarja, saj bi s plačo enega od zdravnikov iz naše analize lahko zaposlili še dva zdravnika, od katerih bi samo eden nedvomno naredil več in to veliko bolj varno in zdravo, zanj in za paciente. Torej z vsakim nezaposlenim zdravnikom na zavodu za zaposlovanje so državljanke in državljani oškodovani za najmanj eno zdravniško plačo. Naša analiza tako potrjuje, da po vsiljenih varčevalnih ukrepih varčujemo na najdražji možen način, za kar je nedvomno objektivno odgovoren minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Ko se posledice nesmotrnega in škodljivega varčevanja začnejo kazati v najslabši možni obliki s smrtjo pacientov je najlažje s prstom pokazati na vodstvo UKC Ljubljana, ki nenehno kot sindikati opozarja na to, da varčevanje ni več možno in se varčevalnih usmeritev ne drži brezkompromisno v celoti (dejansko želijo delati zakonito) in zaradi takšnega ravnanja dobrega gospodarja so odgovorni naenkrat neprimerni za vodenje največjega zdravstvenega zavoda v državi in jih je potrebno nemudoma zamenjati, najlažje pa je ministrici to storiti kar z javnim pozivanjem. Kot da gre za kaznovanje zaradi upiranja varčevalnim ukrepom in da se nastavi poslušno vodstvo.
Na srečo smo v KSS pričeli z analizo že pred dvema mesecema in zaradi objektivnejših rezultatov zajeli tudi bolnišnico na Ptuju, kjer so delovni pogoji še mnogo hujši kot v UKC Ljubljana, kot je pokazala analiza. Zdravnik preprosto ne more in ne sme opraviti 36 nadur na teden, kot je delal eden od zdravnikov na Ptuju, ker je to z njegovim rednim delom 76 ur tedensko. Po naši in evropski zakonodaji pa delavec ne sme delati več kot 48 ur na teden.
V Sloveniji je v današnjih neoliberalnih časih očitno postalo družbeno sprejemljivo kršenje delovnopravne zakonodaje in vzvodi države za nadzor preprosto ne delujejo. Slovenski delavec pa je prepuščen izkoriščanju in trpljenju. V potrditev navajamo dva primera in sicer nenehnih opozarjanj družinskih zdravnikov o izgorevanju na delovnem mestu ter izvedenih nadzorov inšpektoratov v Slovenski vojski.
Družinski zdravniki preko svojega sindikata PRAKTIK.UM nenehno že več let opozarjajo na njihovo (pre)obremenjenost in od ministrstva za zdravje zahtevajo razbremenitev. So najbolj obremenjeni v Evropi, ker jih je številčno kar 40% manj od povprečja v Evropski uniji, ugotavljajo pa tudi, da družinski zdravniki umirajo mlajši. Ves čas opozarjanj se ni premaknilo nič na bolje, saj odgovorno ministrstvo za zdravje omejuje zaposlovanje zdravnikov zaradi varčevalnih ukrepov oz. je strategija izobraževanja ter zaposlovanja očitno zgrešena. Seveda njihovo delo enako ni varno in zdravo, kot na nevrološki kliniki UKC Ljubljana in na Ptuju, dokler se nič ne zgodi bo že kako, saj trpijo, s tem na žalost tudi računa odgovorno ministrstvo.
Za Slovensko vojsko je Generalštab javno priznal, da so se viški ur pri pripadnikih nabirali več let in da jih je trenutno 400.000 ur, posamezniki imajo tudi krepko preko 1.000 ur viška. Po opozorilih Sindikata vojakov Slovenije se ure pospešeno koristijo po ukazu proti volji zaposlenih. Sindikat vojakov Slovenije je storil vse kar je v moči sindikata za spoštovanje zakonodaje na področju viškov ur in referenčnih obdobij. Pristojna inšpektorata za delo in obrambo sindikatu odgovarjata, da ni nič narobe, a sam Generalštab javno priznava, da bi bilo potrebnih več milijonov evrov za vzpostavitev zakonitega stanja. Sedaj vojaki pospešeno koristijo nadure s čepenjem doma po ukazu ob plači malo nad minimalno in se sprašujejo kako bodo plačali položnice, izplačila zasluženih nadur pa ne bodo dočakali, razen s sodno odločbo. Kot izhaja iz odgovorov inšpektoratov, oba odgovora Sindikatu vojakov Slovenije objavljamo v povezavah spodaj, je obrambni inšpektorat preverjal le zakonitost delovanja po obrambni zakonodaji, delovni inšpektorat pa kompleksnega urejanja delovnega časa in ostalega v zvezi z njim na obrambnem področju ni preverjal. Sindikat vojakov Slovenije je že dokazal, da je takšno ravnanje oz. opuščanje dolžnega ravnanja inšpektoratov v Slovenski vojski koruptivno. Mnenje št. 179 Komisije za preprečevanje korupcije o tem objavljamo v povezavah spodaj.
Slovenska družba s sindikalnimi centralami na čelu se je očitno sprijaznila s pojavom kršenja delovnopravne zakonodaje celo do te mere, da so ljudje začeli zaradi tega umirati. Odgovorni iz objektivnih razlogov pa odgovornost spretno zahtevajo od drugih, namesto, da bi jo prevzeli sami in odstopili.
Analizo z vsemi plačilnimi listami v izvirniku objavljamo v povezavah spodaj, izvleček pa je za varnost in zdravje zdravnikov in pacientov grozljiv:
Najbolj obremenjen zdravnik v Ptujski bolnišnici je delal 13 mesecev neprekinjeno vsak delovnik več kot 14 ur, kar je nepredstavljivo nevarno in nezdravo opravljanje dela, na njegove paciente pa raje sploh ne pomislimo.
V UKC Ljubljana na poziv Sindikata podpore UKC, da izpolnijo zakonsko obvezo in seznanijo zaposlene z letnim načrtom delovnega časa sploh ne odgovarjajo, saj v "varčevalnih" razmerah sploh ne načrtujejo delovnega časa, ker morajo vsi zaposleni delati preko zakonsko določenih omejitev. Pri tem je pomembno, da zdravniki dobijo vse viške ur neovirano izplačane kot nadure, drugim "manj pomembnim" poklicem, medicinskim sestram in spremljajočemu podpornemu osebju (plačna skupina J) pa se ure v obliki ur za koriščenje nabirajo brez izplačil (podobno je v celotnem javnem sektorju) in absurdnost situacije je v tem, da pa ravno zdravniki ob že tako najvišjih plačah in vseh izplačanih nadurah stavkajo in zahtevajo še več, zaposlovanje brezposelnih zdravnikov pa sami omejujejo z omejevanjem podeljevanja licenc mladim zdravnikom s pomočjo Zdravniške zbornice in Ministrstva za zdravje. Eden od analiziranih zdravnikov je podpredsednik Zdravniške zbornice Valentin Sojer, in ravno on je na eni informativnih oddaj komentiral primer Radan in razmere v zdravstvu, svoje preobremenjenosti z več kot trikrat preseženim številom nadur in plačo v višini povprečno preko 8.000 EUR vsak mesec v obdobju 13 mesecev pa ni niti omenil, očitno mu takšno nevarno in nezdravo delovno okolje zaradi dobrega zaslužka odgovarja. Ob tem se glede vseh analiziranih zdravnikov postavlja tudi vprašanje o zmožnosti korektnega opravljanja tolikšnega števila nadur v povprečju gledano tako dolgo 13 mesečno obdobje, saj ne gre za izjemne mesece, kot je to ob objavljenih rekorderjih za mesec januar 2015 bil prvi odziv zdravnikov.
Ministrstvo za zdravje je odgovorno za takšno stanje oziroma za zavestno in načrtno kršenje delovnopravne zakonodaje. Odgovorno je za vse nevarnosti, ki resno ogrožajo zdravje zaposlenih zaradi nezakonitega dela in več kot dopušča zdrav razum. Posredno je odgovorno tudi za zdravje pacientov. Ivo Radan je delal na oddelku UKC Ljubljana iz katerega sta tudi dva zdravnika v naši analizi, kar z nedavno ugotovljenim glede njegovega zdravstvenega stanja in dejanj potrjuje utemeljenost omejitev dopustnega opravljanja dela preko polnega delovnega časa. Brat Ivana Radana je nedavno na eni od informativnih oddaj povedal, da je njegov brat delal tudi po 400 do 500 ur mesečno, škoda, da Ivan Radan ni zajet v naši analizi, saj smo v KSS prepričani, da bi se z analizo njegovega dela zagotovo potrdila objektivna odgovornost ministrov, ki jih pozivamo k odstopu, ker je tudi Radan zagotovo delal nezakonito preko dovoljenih zakonskih omejitev daljše obdobje in verjetno zato tudi zbolel., kar pa ne bomo nikoli zagotovo vedeli.
Ministrstvo za zdravje z ministrstvom za javno upravo je odgovorno tudi za nesmotrno trošenje davkoplačevalskega denarja, saj bi s plačo enega od zdravnikov iz naše analize lahko zaposlili še dva zdravnika, od katerih bi samo eden nedvomno naredil več in to veliko bolj varno in zdravo, zanj in za paciente. Torej z vsakim nezaposlenim zdravnikom na zavodu za zaposlovanje so državljanke in državljani oškodovani za najmanj eno zdravniško plačo. Naša analiza tako potrjuje, da po vsiljenih varčevalnih ukrepih varčujemo na najdražji možen način, za kar je nedvomno objektivno odgovoren minister za javno upravo Boris Koprivnikar.
Ko se posledice nesmotrnega in škodljivega varčevanja začnejo kazati v najslabši možni obliki s smrtjo pacientov je najlažje s prstom pokazati na vodstvo UKC Ljubljana, ki nenehno kot sindikati opozarja na to, da varčevanje ni več možno in se varčevalnih usmeritev ne drži brezkompromisno v celoti (dejansko želijo delati zakonito) in zaradi takšnega ravnanja dobrega gospodarja so odgovorni naenkrat neprimerni za vodenje največjega zdravstvenega zavoda v državi in jih je potrebno nemudoma zamenjati, najlažje pa je ministrici to storiti kar z javnim pozivanjem. Kot da gre za kaznovanje zaradi upiranja varčevalnim ukrepom in da se nastavi poslušno vodstvo.
Na srečo smo v KSS pričeli z analizo že pred dvema mesecema in zaradi objektivnejših rezultatov zajeli tudi bolnišnico na Ptuju, kjer so delovni pogoji še mnogo hujši kot v UKC Ljubljana, kot je pokazala analiza. Zdravnik preprosto ne more in ne sme opraviti 36 nadur na teden, kot je delal eden od zdravnikov na Ptuju, ker je to z njegovim rednim delom 76 ur tedensko. Po naši in evropski zakonodaji pa delavec ne sme delati več kot 48 ur na teden.
V Sloveniji je v današnjih neoliberalnih časih očitno postalo družbeno sprejemljivo kršenje delovnopravne zakonodaje in vzvodi države za nadzor preprosto ne delujejo. Slovenski delavec pa je prepuščen izkoriščanju in trpljenju. V potrditev navajamo dva primera in sicer nenehnih opozarjanj družinskih zdravnikov o izgorevanju na delovnem mestu ter izvedenih nadzorov inšpektoratov v Slovenski vojski.
Družinski zdravniki preko svojega sindikata PRAKTIK.UM nenehno že več let opozarjajo na njihovo (pre)obremenjenost in od ministrstva za zdravje zahtevajo razbremenitev. So najbolj obremenjeni v Evropi, ker jih je številčno kar 40% manj od povprečja v Evropski uniji, ugotavljajo pa tudi, da družinski zdravniki umirajo mlajši. Ves čas opozarjanj se ni premaknilo nič na bolje, saj odgovorno ministrstvo za zdravje omejuje zaposlovanje zdravnikov zaradi varčevalnih ukrepov oz. je strategija izobraževanja ter zaposlovanja očitno zgrešena. Seveda njihovo delo enako ni varno in zdravo, kot na nevrološki kliniki UKC Ljubljana in na Ptuju, dokler se nič ne zgodi bo že kako, saj trpijo, s tem na žalost tudi računa odgovorno ministrstvo.
Za Slovensko vojsko je Generalštab javno priznal, da so se viški ur pri pripadnikih nabirali več let in da jih je trenutno 400.000 ur, posamezniki imajo tudi krepko preko 1.000 ur viška. Po opozorilih Sindikata vojakov Slovenije se ure pospešeno koristijo po ukazu proti volji zaposlenih. Sindikat vojakov Slovenije je storil vse kar je v moči sindikata za spoštovanje zakonodaje na področju viškov ur in referenčnih obdobij. Pristojna inšpektorata za delo in obrambo sindikatu odgovarjata, da ni nič narobe, a sam Generalštab javno priznava, da bi bilo potrebnih več milijonov evrov za vzpostavitev zakonitega stanja. Sedaj vojaki pospešeno koristijo nadure s čepenjem doma po ukazu ob plači malo nad minimalno in se sprašujejo kako bodo plačali položnice, izplačila zasluženih nadur pa ne bodo dočakali, razen s sodno odločbo. Kot izhaja iz odgovorov inšpektoratov, oba odgovora Sindikatu vojakov Slovenije objavljamo v povezavah spodaj, je obrambni inšpektorat preverjal le zakonitost delovanja po obrambni zakonodaji, delovni inšpektorat pa kompleksnega urejanja delovnega časa in ostalega v zvezi z njim na obrambnem področju ni preverjal. Sindikat vojakov Slovenije je že dokazal, da je takšno ravnanje oz. opuščanje dolžnega ravnanja inšpektoratov v Slovenski vojski koruptivno. Mnenje št. 179 Komisije za preprečevanje korupcije o tem objavljamo v povezavah spodaj.
Slovenska družba s sindikalnimi centralami na čelu se je očitno sprijaznila s pojavom kršenja delovnopravne zakonodaje celo do te mere, da so ljudje začeli zaradi tega umirati. Odgovorni iz objektivnih razlogov pa odgovornost spretno zahtevajo od drugih, namesto, da bi jo prevzeli sami in odstopili.
info@konfederacijasindikatov.si
na vrh