Predstavniki švedske sindikalne akademije o sindikalizmu s predsednikom KSS-Sindikatov Koroške Davidom Ažnohom
Švedska je določen gospodarski paradoks; ima največji javni sektor, največje davke, najbolj razvito državno državo blaginje, najmanjše razlike med bogatimi in revnimi in glej ga zlomka IMA NAJMOČNEJŠE SINDIKATE. Po prevladujoči gospodarski modrosti bi morala trpeti napade euro-skleroze, s togimi trgi delovne sile ter industrijo obolelo z artritisom. Namesto tega pa ima švedska veliko število velikih in močnih gospodarskih družb in eno najmanjših brezposelnosti v Evropi.
| Švedska | Slovenija |
| BDP na prebivalca 50.272,94 USD (2015) | BDP na prebivalca 20.713,07 USD (2015) |
Slovenijo je te dni obiskala delegacija predstavnikov švedske sindikalne akademije Göteborgs Arbetares Folkhögskola. Ta je nastala pod okriljem Centralne organizacije sindikatov na Švedskem in združuje 14 sindikalnih central. Člani teh so se v okviru študijskega obiska Ljubljane danes sestali s predstavniki Socialnih demokratov - SD, pogovor pa je tekel v luči boljšega prepoznavanja skupnih, nacionalnih in nadnacionalnih vsebin, povezanih z delovanjem političnih strank ter sindikalnim gibanjem v obeh državah.
O današnjme obisku v povezavi:
Predstavniki švedske sindikalne akademije na delovnem obisku pri Poslanski skupini SD
Na dogodek je z namenom predstavitve sindikalnega stanja v Sloveniji, bil povabljen tudi predsednik Konfederacije slovenskih sindikatov - Sindikatov Koroške David Ažnoh, ki je tudi sicer povezan z delovanjem stranke SD na lokalnem nivoju. V predstavitvi sindikalizma v slovenskem prostoru, je začel na začetku samostojne Slovenije. Po njegovem mnenju je za zaton sindikalnih gibanj oz. vse nižnje članstvo predvsem krivda na strani samih delavcev, ki so sindikalizem povezovali oz. ga še z ostanki komunizma in socializma, oz. ga še, ter tako sami povzročili malo številčnost sindikalnih organizacij in minimaliziranju moči sindikalistov po podjetjih, regijah in v državi, hkrati pa sindikalisti niso svojega poslanstva opravljali tako, kot bi se od njih pričakovalo in so raje sklepali kravje kupčije v škodo delavstva.
David Ažnoh je švedskim gostom predstavil tudi Konfederacijo slovenskih sindikatov - KSS, ki je nastala prav zaradi nezadovoljstva z preostalimi sindikalnimi centralami v državi, ki so večinoma imele četrt stoletja časa, da branijo pravice delavskega naroda, pa tega niso storile. Zdaj, ko je KSS v procedure vložila predlog zakona o minimalnih pravicah delavcev, ki ureja na primer minimalno urno postavki 5€ na uro, pa so takoj zminirali predlog KSS in čez nekaj mesecev predlagajo nekaj podobnega. S tem je učinek sicer dosežen v dobrobit delavcev, ampak to ni prav. Nihče drug razen članstva pa te sindikalne »invalidnosti« v Sloveniji ne more spremeniti.
Pri pojasnjevanju, kaj se dogaja po podjetjih v Sloveniji iz prve roke kot ne-profesionalni sindikalist je David Ažnoh v predstavitvi izhajal predvsem iz svojega primera, ko je kmalu po prevzemu funkcije sindikalista v podjetju dobil prepoved dela zaradi sindikalnega delovanja, v povezavi: Predsednik KSS - Sindikatov Koroške v postopku izredne odpovedi delovnega razmerja zaradi sindikalnega delovanja, pojasnil je, kako ga v podjetju ignorirajo, kaj vse mu je bilo očitano in ponujeno, da razpusti sindikat, ki so ga združili delavci v podjetju. Kako je pred tem spadal v vodstveni kader podjetja in v primerjavi z enim letom prej se mu je mesečna plača znižala za več kot 300€ na mesec. Zaradi dolgotrajnih postopkov v kazenskem pregonu podanem zaradi suma storitve kaznivih dejanj, ugotovljenem v inšpekcijskem nadzoru Inšpektorata za delo (inšpektor je podal kazensko ovadbo), ki trajajo že več kot eno leto niti danes ne more napovedati, kdaj se bo to trpinčenje ustavilo. Na vprašanje o tem ali politična aktivnost vpliva na pridobivanje članstva, je odgovoril, da ljudje opazijo, da če si delaven, predvsem pa če delaš v dobro njih so pozitivni učinki “Brez dela pa ti nobena stranka, prepričanje ali sindikalno članstvo ne more pomagati!”
Švedi pa so povedali, da je pri njih jasno oblikovana politična struktura na usmerjena v levo in desno stran, nečesa vmes navadno ni, levi so borci za delavske pravice, desni pa so za kapital. Pri nas pa je včasih občutek, da je vse skupaj kar nekako pomešano…




na vrh