Nižje pokojnine zaradi neplačanih prispevkov delodajalcev v ustavno presojo
Konfederacija slovenskih sindikatov je na Ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti delov Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2 in ZPIZ-1 zaradi katerih se delavcem odmeri nižja pokojnina, če jim delodajalec od bruto plače ni plačeval prispevkov. Pravica do pokojnine je v Sloveniji ustavna pravica in zakon ne more omogočati, da se višina pokojnine zmanjša zaradi slabo urejenega in nedelujočega pokojninskega sistema. Ustava določa, da država ureja in skrbi za delovanje pokojninskega sistema in če to dolžno ravnanje država opusti, mora prevzeti tudi vso odgovornost in škodo, ki jo zaradi neustavnih določil pokojninskega zakona danes trpijo delavci oz. upokojenci z nižjimi pokojninami ob že tako nizkih. V pokojninskem sistemu je zaradi neplačanih prispevkov upnik država in ne delavec. Neplačani prispevki se izterjajo z davčno izvršbo, ki pa je delavec ne more izvajati. V obstoječem sistemu delavec nima vzvodov za prisilo delodajalca v plačilo prispevkov, niti nima pravice terjati plačila prispevkov, ker ni upnik. Država kot upnik ima dolžnost izterjati plačilo prispevkov in zato smo v KSS prepričani, da so deli pokojninskega sistema, ki omogočajo neplačevanje prispevkov in zato nižje pokojnine v neskladju z ustavo.
Slovenska tiskovna agencija: V KSS so se zaradi neplačevanja prispevkov obrnili na ustavno sodišče
Slovenske novice: Pokojnine gredo na ustavno sodišče
Izpodbija se 7., 8. in 191. člen ZPIZ-1 in 6. in 7. ter najbolj sporen 133. člen ZPIZ-2, ki določa, da se v zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki, kot enako določa že 191. člen ZPIZ-1. Takšna zakonska rešitev je zagotovo v neskladju z Ustavo, saj pogojuje izvrševanje ustavne pravice s plačilom prispevkov delodajalca in ob tem za delavce ne zagotovi učinkovitega sistema plačevanja ter po potrebi izterjave dolga iz naslova plačila predpisanih prispevkov. Država si dovoljuje drugo skrajnost, da sama odlaga plačilo dolga, odobrava obročno odplačevanje in celo odpis dolga z namenom ohranjanja delovnih mest, kar pa se mnogokrat kljub več odlogom plačila prispevkov konča z zaprtjem podjetij ter izgubo delovnih mest, prispevki pa niso nikoli plačani. Ustavno sodišče je del zakona ZPIZ-1, ki je to dopuščal že razveljavilo v letu 2011 z Odločbo U-I-281/09. Škodo, ki pri tem nastane, ker dolg iz naslova plačila prispevkov delavcem ni nikoli poplačan, pa nosijo delavci z nižjimi pokojninami, torej na račun dobrosrčnosti države do neplačnikov.
Mnogi delavci so poskušali z odškodninskimi tožbami in kazenskimi ovadbami, da bi dosegli plačilo dolga iz naslova neplačanih prispevkov a žal vse neuspešno, saj pri teh dejanjih, ko podjetniki za dobro delavcev rešujejo podjetja z neplačevanjem prispevkov ni izkazanega naklepa. Podjetniki rešujejo podjetja in ne škodijo delavcem načrtno in zavestno, delajo celo za njihovo dobro s tem, ko ne plačujejo prispevkov, da jim tako ohranjajo delovna mesta. Pri odškodninskih tožbah pa delavec ni upnik, čeprav je oškodovanec in ima zaradi neplačanih prispevkov nižjo pokojnino, škoda, ki jo delavec utrpi pa nastane šele ob njegovi upokojitvi in je zato ne more izterjati prej. Mnogokrat delavec ugotovi neplačevanje prispevkov njegovega delodajalca šele pri upokojevanju.
Zanimivo je, kako je država zelo dobro poskrbela za to, da delavci lahko učinkovito sledijo ali njihov delodajalec plačuje predpisane prispevke ali ne. Vsakdo lahko to preveri pri davčnem organu ali elektronsko na spletu, ne more pa doseči plačila, kot se je od uveljavitve ZPIZ-1 izkazalo v praksi in s sodno prakso, za neplačevanje niti nihče ne odgovarja kazensko ali drugače.
Doslej še nihče v Sloveniji ni šel preverjati ustavnosti rešitev pokojninskega zakona, ki odgovornost države za urejen in delujoč pokojninski sistem zavestno opušča in v Konfederaciji slovenskih sindikatov smo prepričani, da gre za neustavne rešitve pokojninskega zakona, saj je pravica do pokojnine in učinkovito delovanje pokojninskega sistema ustavna pravica, ki pa ne sme biti okrnjena zaradi opustitev dolžnega ravnanja države v škodo delavcev ob upokojitvi zaradi nižjih pokojnin in na žalost je to pri nas zakonito.
V kolikor bo Ustavno sodišče pritrdilo naši zahtevi in razveljavilo izpodbijane člene pokojninskega zakona bodo vsi upokojenci, ki imajo danes zaradi neplačanih prispevkov nižje pokojnine od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) lahko zahtevali ponovno odmero pokojnine ali pa bo izdajo novih odločb ZPIZ-u naložilo že ustavno sodišče v svoji odločbi. Za v bodoče, pa bo država verjetno bolje poskrbela za plačevanja prispevkov delodajalcev in njihovo morebitno izterjavo, saj se bo ob upokojitvi za odmero štela vsa pokojninska doba ne glede na plačane prispevke delodajalcev, morebitno škodo zaradi neplačil pa bo krila država in ne delavec oz. upokojenec.
Slovenska tiskovna agencija: V KSS so se zaradi neplačevanja prispevkov obrnili na ustavno sodišče
Slovenske novice: Pokojnine gredo na ustavno sodišče
Izpodbija se 7., 8. in 191. člen ZPIZ-1 in 6. in 7. ter najbolj sporen 133. člen ZPIZ-2, ki določa, da se v zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki, kot enako določa že 191. člen ZPIZ-1. Takšna zakonska rešitev je zagotovo v neskladju z Ustavo, saj pogojuje izvrševanje ustavne pravice s plačilom prispevkov delodajalca in ob tem za delavce ne zagotovi učinkovitega sistema plačevanja ter po potrebi izterjave dolga iz naslova plačila predpisanih prispevkov. Država si dovoljuje drugo skrajnost, da sama odlaga plačilo dolga, odobrava obročno odplačevanje in celo odpis dolga z namenom ohranjanja delovnih mest, kar pa se mnogokrat kljub več odlogom plačila prispevkov konča z zaprtjem podjetij ter izgubo delovnih mest, prispevki pa niso nikoli plačani. Ustavno sodišče je del zakona ZPIZ-1, ki je to dopuščal že razveljavilo v letu 2011 z Odločbo U-I-281/09. Škodo, ki pri tem nastane, ker dolg iz naslova plačila prispevkov delavcem ni nikoli poplačan, pa nosijo delavci z nižjimi pokojninami, torej na račun dobrosrčnosti države do neplačnikov.
Mnogi delavci so poskušali z odškodninskimi tožbami in kazenskimi ovadbami, da bi dosegli plačilo dolga iz naslova neplačanih prispevkov a žal vse neuspešno, saj pri teh dejanjih, ko podjetniki za dobro delavcev rešujejo podjetja z neplačevanjem prispevkov ni izkazanega naklepa. Podjetniki rešujejo podjetja in ne škodijo delavcem načrtno in zavestno, delajo celo za njihovo dobro s tem, ko ne plačujejo prispevkov, da jim tako ohranjajo delovna mesta. Pri odškodninskih tožbah pa delavec ni upnik, čeprav je oškodovanec in ima zaradi neplačanih prispevkov nižjo pokojnino, škoda, ki jo delavec utrpi pa nastane šele ob njegovi upokojitvi in je zato ne more izterjati prej. Mnogokrat delavec ugotovi neplačevanje prispevkov njegovega delodajalca šele pri upokojevanju.
Zanimivo je, kako je država zelo dobro poskrbela za to, da delavci lahko učinkovito sledijo ali njihov delodajalec plačuje predpisane prispevke ali ne. Vsakdo lahko to preveri pri davčnem organu ali elektronsko na spletu, ne more pa doseči plačila, kot se je od uveljavitve ZPIZ-1 izkazalo v praksi in s sodno prakso, za neplačevanje niti nihče ne odgovarja kazensko ali drugače.
Doslej še nihče v Sloveniji ni šel preverjati ustavnosti rešitev pokojninskega zakona, ki odgovornost države za urejen in delujoč pokojninski sistem zavestno opušča in v Konfederaciji slovenskih sindikatov smo prepričani, da gre za neustavne rešitve pokojninskega zakona, saj je pravica do pokojnine in učinkovito delovanje pokojninskega sistema ustavna pravica, ki pa ne sme biti okrnjena zaradi opustitev dolžnega ravnanja države v škodo delavcev ob upokojitvi zaradi nižjih pokojnin in na žalost je to pri nas zakonito.
V kolikor bo Ustavno sodišče pritrdilo naši zahtevi in razveljavilo izpodbijane člene pokojninskega zakona bodo vsi upokojenci, ki imajo danes zaradi neplačanih prispevkov nižje pokojnine od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) lahko zahtevali ponovno odmero pokojnine ali pa bo izdajo novih odločb ZPIZ-u naložilo že ustavno sodišče v svoji odločbi. Za v bodoče, pa bo država verjetno bolje poskrbela za plačevanja prispevkov delodajalcev in njihovo morebitno izterjavo, saj se bo ob upokojitvi za odmero štela vsa pokojninska doba ne glede na plačane prispevke delodajalcev, morebitno škodo zaradi neplačil pa bo krila država in ne delavec oz. upokojenec.
info@konfederacijasindikatov.si
na vrh