Na Komisijo za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor je KSS poslala pobudo za razlago določb o 65% dodatku osnovne plače za čas dela v nevarnih razmerah na območju epidemije
Za čas od razglasitve epidemije v Sloveniji (12. marca) do konca meseca marca javnim uslužbencem ki delajo, dodatek v višini 65% ni bil izplačan. Stališče KSS in v njo združenih sindikatov je, da so do dodatka upravičeni vsi javni uslužbenci, ki delajo na območju epidemije, torej na celotnem območju Slovenije, razen tistih, ki delajo doma ali doma čakajo na delo. V Kolektivni pogodbi za javni sektor so določbe o pripadanju dodatka za delo v nevarnih pogojih na območju epidemije jasne, vključno z višino dodatka. Minister za jvno upravo Boštjan Koritnik je na novinarski konferenci 4. aprila pojasnil, da je Vlada na Komisijo za razlago kolektivne pogodbe že naslovila pobudo za razlago določb, ki določajo dodatek za delo v nevarnih razmerah, ker bi po njegovih pojasnilih kolektivna pogodba naj urejala dodatek, a da ga ne določa podrobneje. Ni nobene potrebe po dodatni razlagi kolektivne pogodbe, le izvajati jo je potrebno in dodatek izplačevati. V KSS menimo, da sta pripadanje dodatka in njegova višina že jasno določena v sami pogodbi in, da bi vsakršno podrobnejše določanje upravičenosti ali višine dodatka s strani Komisije za razlago kolektivne pogodbe predstavljalo nedopustno poseganje v vsebino kolektivne pogodbe. S strani vlade podana pobuda je razlog, da smo se za to odločili tudi v Konfederaciji slovenskih sindikatov.
Pri opravljanju dela v nevarnosti pred okužbo z virusom COVID-19 glede na epidemiološke razmere, pozivanju k ravnanju, kot da je vsak okužen, in uvedene ukrepe ter priporočilo OSTANI DOMA, gre pri vsakem delu, ki se opravlja na delovnem mestu za delo v nevarnosti za okužbo oz. za delo v rizičnih razmerah, za katero 11. točka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor določa upravičenost do dodatka v višini 65% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Komisiji smo zato tudi predlagali, da če je potrebno razlago sprejeti, da naj ob zavedanju nevarnosti pred okužbo z virusom COVID-19 za vsakega na območju razglašene epidemije (celotno območje RS), sprejme edino možno in logično razlago 11. točke 39. člena KPJS, ki je primerna tudi splošno, predlog razlage:
″ Dodatek za delo v rizičnih razmerah pripada javnim uslužbencem, ki v času epidemije opravljajo delo na običajni lokaciji delovnega mesta ali v času epidemije na novo določeni lokaciji delovnega mesta in se ta nahaja na območju razglašene epidemije, razen v primeru opravljanja dela doma. ″
Kot minister Boštjan Koritnik tudi v KSS ne želimo tolmačiti kolektivne pogodbe in zato smo Komisijo za razlago kolektivne pogodbe pozvali k čim prejšnjemu sprejetju predlagane razlage, saj je v zvezi s predmetnim dodatkom vsaki dan več vprašanj naših članic in članov iz javnega sektorja, dodatek o katerem predlagamo razlago, pa bi javnim uslužbencem že moral biti izplačan pri plači za marec, a ni bil izplačan.
Na novo določen dodatek do 100% osnovne plače javnega uslužbenca s protikorona zakonom v KSS pozdravljamo, saj se bo z njim lahko nagradilo najbolj izpostavljene nevarnosti okužbe in najbolj obremenjene zaradi epidemije, kot je predvideno z zakonom in bodo o dodeljevanju tega dodatka odločali predstojniki. Opozoriti pa je potrebno, da ta izredni zakonski korona dodatek nima nič skupnega z dodatkom iz Kolektivne pogodbe za javni sektor, razen to, da oba skupaj ne moreta preseči 100% osnovne plače. Gre za dva popolnoma ločena dodatka, eden na osnovi kolektivne pogodbe in drugi na osnovi zakona. O dodeljevanju zakonskega dodatka bodo odločali predstojniki, nikakor pa predstojniki ne morejo odločati o dodatku iz kolektivne pogodbe, ki je v pogodbi jasno določen in bi za marec že moral biti izplačan vsem javnim uslužbencem, ki so v mesecu marcu delali na svojih delovnih mestih v epidemioloških pogojih.
V KSS menimo, da bi zaradi s pogodbo določenega dolžnega izplačevanja visokega dodatka 65% osnovne plače, predstojniki morali vse javne uslužbence, katerih delo v času epidemije ni nujno, napotiti na čakanje na delo doma, saj bi se le na ta način dosegla želja vlade, da bi tisti javni uslužbenci, ki delajo in so bolj izpostavljeni nevarnosti pred okužbo, bili dodatno nagajeni napram tistim, katerih delo ni nujno potrebno in ne delajo.
info@konfederacijasindikatov.si
na vrh