Enotnega plačnega sistema v javnem sektorju ni več
Odprava anomalij v javnem sektorju se je sprevrgla v nepremišljeno dvigovanje plač in povzročanje novih, še večjih anomalij v že tako neustavnem plačnem sistemu. Pravila in način določanja plač v javnem sektorju je potrebno v celoti postaviti na novo, na podlagi meril in kriterijev za vrednotenja dela.
Enotni plačni sistem se je v zadnjem času dokončno porušil z dvigovanjem plač posameznim poklicnim skupinam. Najmočnejše poklicne skupine s stavkami dosegajo višje plače in rušijo plačna razmerja v javnem sektorju in že tako neugodna plačna razmerja med zasebnim in javnim sektorjem.
Namesto odprave varčevalnih ukrepov se v javnem sektorju pod pretvezo odprave anomalij dvigujejo plače določenim poklicnim skupinam. Najnižje plačani odprave anomalij zaradi definicije minimalne plače sploh ne občutijo, s tem pa se povzročajo še večje anomalije znotraj javnega sektorja in v odnosu do gospodarstva.
Sindikati v javnem sektorju bi si morali prizadevati za ustaven plačni sistem in pravično ureditev razmerij med poklicnimi skupinami. Leta 2012 ugotovljene neustavnosti plačnega sistema v javnem sektorju se ne odpravlja. Namesto odprave ugotovljenih ustavnih anomalij se brez kriterijev in meril dviguje plače najglasnejšim in predvsem stavkajočim, ki s stavkami lahko povzročajo splošno škodo.
Borba sindikatov je uperjena v dvigovanje finančnih sredstev za plače njihovih članov in poklicnih skupin in ne za dogovorjeno odpravo varčevalnih ukrepov, do odprave katerih bi po sklenjenih dogovorih že moralo priti. Odpravo varčevalnih ukrepov bi linearno občutili vsi javni uslužbenci, z načinom dvigovanja plač pod obstoječo vlado pa pridobivajo tisti, ki v medijih in drugod povzročijo največ hrupa, ostali pa so kot doslej izigrani in zapostavljeni.
Od 42 sindikatov javnega sektorja je po izjavi vodje v eni skupini 28 sindikatov (od teh jih le dobra polovica podpira napovedano stavko za 24. januar), v drugi skupini pod vodstvom Branimirja Štruklja je združenih 7 sindikatov (eni samostojno stavkajoči), ostalih 7 sindikatov pa je vlada očitno v celoti izločila iz pogajanj, kar je neustavno in nezakonito. S poslovnikom za pogajanja z dvema pogajalskima skupinama je tako osmim sindikatom odvzeta pravica do pogajanj in ravno to, da se sindikati drugih dejavnosti podpisujejo pod dogovore za plače drugih dejavnosti je neustavno in zaradi izključevanja nezakonito.
Pogajalski skupini je vlada sprla med sabo in tako ustvarila idealne pogoje za razdiralno vodenje socialnega dialoga v smeri zaostritev tudi med javnim in zasebnim sektorjem. Zasebni sektor je tisti, ki preživlja javni sektor in le nemo spremlja stavkajoče. Odprava varčevalnih ukrepov v javnem in zasebnem sektorju bi morala biti primarna skrb vlade, ne pa zaostrovanje razmer v nobenem od sektorjev, nikakor pa ne med sektorjema.
Večina sindikatov v Konfederaciji slovenskih sindikatov – KSS meni, da ne moremo več govoriti o enotnem plačnem sistemu v javnem sektorju. Uporabljiv je lahko le še za spremljanje gibanj mase plač. Pravila in način določanja plač v socialnem dialogu je za javni sektor potrebno postaviti na novo, na podlagi meril in kriterijev za vrednotenja dela in ne "preko palca", saj smo prišli do točke, ko v veljavnem neustavnem "enotnem" plačnem sistemu ne gre več naprej. Izrojen plačni sistem ni ugotovitev KSS, o tem se govori že dlje časa. Tudi poslanec Matjaž Han je nedavno predmetno problematiko izpostavil za eno od informativnih televizijskih oddaj. Ni daleč dan, ko bo v stavki celoten javni sektor. Kam to vodi, se sprašujemo? Nedvomno v nezadovoljstvo vseh zaposlenih v Sloveniji in posledično do množičnih stavk tudi v zasebnem sektorju, kar pa bi pomenilo kolaps celotnega sistema!
Enotni plačni sistem se je v zadnjem času dokončno porušil z dvigovanjem plač posameznim poklicnim skupinam. Najmočnejše poklicne skupine s stavkami dosegajo višje plače in rušijo plačna razmerja v javnem sektorju in že tako neugodna plačna razmerja med zasebnim in javnim sektorjem.
Namesto odprave varčevalnih ukrepov se v javnem sektorju pod pretvezo odprave anomalij dvigujejo plače določenim poklicnim skupinam. Najnižje plačani odprave anomalij zaradi definicije minimalne plače sploh ne občutijo, s tem pa se povzročajo še večje anomalije znotraj javnega sektorja in v odnosu do gospodarstva.
Sindikati v javnem sektorju bi si morali prizadevati za ustaven plačni sistem in pravično ureditev razmerij med poklicnimi skupinami. Leta 2012 ugotovljene neustavnosti plačnega sistema v javnem sektorju se ne odpravlja. Namesto odprave ugotovljenih ustavnih anomalij se brez kriterijev in meril dviguje plače najglasnejšim in predvsem stavkajočim, ki s stavkami lahko povzročajo splošno škodo.
Borba sindikatov je uperjena v dvigovanje finančnih sredstev za plače njihovih članov in poklicnih skupin in ne za dogovorjeno odpravo varčevalnih ukrepov, do odprave katerih bi po sklenjenih dogovorih že moralo priti. Odpravo varčevalnih ukrepov bi linearno občutili vsi javni uslužbenci, z načinom dvigovanja plač pod obstoječo vlado pa pridobivajo tisti, ki v medijih in drugod povzročijo največ hrupa, ostali pa so kot doslej izigrani in zapostavljeni.
Od 42 sindikatov javnega sektorja je po izjavi vodje v eni skupini 28 sindikatov (od teh jih le dobra polovica podpira napovedano stavko za 24. januar), v drugi skupini pod vodstvom Branimirja Štruklja je združenih 7 sindikatov (eni samostojno stavkajoči), ostalih 7 sindikatov pa je vlada očitno v celoti izločila iz pogajanj, kar je neustavno in nezakonito. S poslovnikom za pogajanja z dvema pogajalskima skupinama je tako osmim sindikatom odvzeta pravica do pogajanj in ravno to, da se sindikati drugih dejavnosti podpisujejo pod dogovore za plače drugih dejavnosti je neustavno in zaradi izključevanja nezakonito.
Pogajalski skupini je vlada sprla med sabo in tako ustvarila idealne pogoje za razdiralno vodenje socialnega dialoga v smeri zaostritev tudi med javnim in zasebnim sektorjem. Zasebni sektor je tisti, ki preživlja javni sektor in le nemo spremlja stavkajoče. Odprava varčevalnih ukrepov v javnem in zasebnem sektorju bi morala biti primarna skrb vlade, ne pa zaostrovanje razmer v nobenem od sektorjev, nikakor pa ne med sektorjema.
Večina sindikatov v Konfederaciji slovenskih sindikatov – KSS meni, da ne moremo več govoriti o enotnem plačnem sistemu v javnem sektorju. Uporabljiv je lahko le še za spremljanje gibanj mase plač. Pravila in način določanja plač v socialnem dialogu je za javni sektor potrebno postaviti na novo, na podlagi meril in kriterijev za vrednotenja dela in ne "preko palca", saj smo prišli do točke, ko v veljavnem neustavnem "enotnem" plačnem sistemu ne gre več naprej. Izrojen plačni sistem ni ugotovitev KSS, o tem se govori že dlje časa. Tudi poslanec Matjaž Han je nedavno predmetno problematiko izpostavil za eno od informativnih televizijskih oddaj. Ni daleč dan, ko bo v stavki celoten javni sektor. Kam to vodi, se sprašujemo? Nedvomno v nezadovoljstvo vseh zaposlenih v Sloveniji in posledično do množičnih stavk tudi v zasebnem sektorju, kar pa bi pomenilo kolaps celotnega sistema!
Gvido Novak, predsednik KSS
info@konfederacijasindikatov.si
na vrh