Za veliko večino delavcev diskriminatorna in škodljiva določila nove delavske ustave o ugodnostih le za člane sindikatov v presojo ustavnosti
Lani uveljavljen Zakon o delovnih razmerjih strankam kolektivnih pogodb na ravni dejavnosti dopušča ugodnejše urejanje pravic le za člane sindikatov podpisnikov kolektivne pogodbe (224. člena). Isti zakon v uvodnih splošnih določbah (1. odstavek 6. člena) pa takšno obravnavo na osnovi osebne okoliščine članstva v sindikatu prepoveduje in jo opredeli kot diskriminacijo. Diskriminatorna obravnava zaradi (ne)članstva v sindikatu in zato notranja neskladnost zakona se je v sodni praksi že potrdila kot nedopustna, ker sklenjene kolektivne pogodbe z reprezentativnimi sindikati veljajo splošno za vse delavce na področju reprezentativnosti, kot to določata zakona o reprezentativnosti in o kolektivnih pogodbah. Konfederacija slovenskih sindikatov z Neodvisnimi sindikati Slovenije ter Sindikatom vojakov Slovenije je danes na Ustavno sodišče vložila zahtevo za presojo ustavnosti nekonsistentnega dela Zakona o delovnih razmerjih in njegovo razveljavitev.
Slovenska tiskovna agencija: Sindikati z zahtevo po ustavni presoji dela zakona o delovnih razmerjih

Sporen je 224. člena Zakona o delovnih razmerjih s katerim so si predobro sodelujoči socialni partnerji, če ne kar podpirajoči in to v škodo delavcev pripravili teren za zakonito diskriminacijo vseh delavcev, ki niso v "pravih" sindikatih ali sploh niso sindikalno aktivni.
Le mesec dni po uveljavljenem Zakonu o delovnih razmerjih je lani maja prišlo do podpisa Anksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti s strani države in le dela reprezentativnih sindikatov iz negospodarstva. V tem aneksu so določila (6. člen) na osnovi katerih imajo člani sindikatov podpisnikov aneksa višje jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč za 20% in ob plači od 100% do 130% minimalne plače v Republiki Sloveniji so do solidarnostne pomoči upravičeni le člani sindikatov podpisnikov aneksa, ostali delavci pa ne.
V gospodarstvu so leto dni kasneje (februarja letos), šli še korak dlje v diskriminiranju sindikalno neorganiziranih delavcev ter tistih delavcev, ki niso člani "pravih" sindikatov. V imenu Združenja delodajalcev Slovenije je predstavnik Sekcije za tekstil in usnje ter predstavnik enega sindikatov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije sta podpisala Kolektivno pogodbo za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije (KPtoupd). V tej kolektivni pogodbi je članstvo v "pravem" sindikatu podpisniku (podpisnik je le eden, ker drugim ni bil dovoljen podpis) kolektivne pogodbe izključujoč pogoj (82. in 83. člen) do te mere, da vsi sindikalno neorganizirani delavci ter člani "nepravih" sindikatov nepodpisnikov pogodbe do jubilejnih nagrad sploh niso upravičeni in enako velja za solidarnostno pomoč v primeru smrti delavca ali ožjega družinskega člana.
Vrhovno sodišče je v podobni diskriminatorni obravnavi na pravni podlagi v Kolektivni pogodbi za dejavnost elektroindustrije Slovenije (3. odstavek 73. člena) glede ene podjetniške kolektivne pogodbe lani že odločilo s Sodbo VIII Ips 24/2012 (judikat v povezavi spodaj), da je drugačna obravnava na osnovi (ne)članstva v sindikatu diskriminatorna in predvsem v neskladju z zakoni o delovnih razmerjih, reprezentativnosti sindikatov in o kolektivnih pogodbah ter, da v širšem obsegu pomeni kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave Republike Slovenije.
V Konfederaciji slovenskih sindikatov še sprejemamo možnost napačne uporabe predpisov v gospodarstvu. Pa tudi sklepanje kolektivnih pogodb v negospodarstvu delujočih sindikatov, katerih člani so za članstvo v "pravih" sindikatih nagrajeni, nam je še razumljivo. Tudi sindikate ob reklamiranju ugodnosti za njihove člane razumemo, ne moremo pa razumeti še posebej ne po opisani sodni praksi delovanja predstavnikov države, ki bi morali bdeti nad spoštovanjem predpisov in državljanom biti pri tem za zgled. Zakon o delovnih razmerjih z po našem mnenju neustavnim 224. členom je v sprejem Državnemu zboru predlagala Vlada. Sporen Aneks h kolektivni pogodbi so podpisali odgovorni in prvi poklicani za nadziranje ustavnega in zakonitega delovanja na področju sklepanja kolektivnih pogodb in njihovega izvajanja, aneks so namreč v imenu vlade podpisali odgovorni ministri za področje dela dr. Anja Kopač Mrak, za javni sektor dr. Gregor Virant in za finančno področje dr. Uroš Čufer. Takšna načrtna segregacija (ločevanje) državljanov s strani vlade ni dopustna in v Konfederaciji slovenskih sindikatov se bomo proti temu borili z vsemi sredstvi.
Upamo, da bo Ustavno sodišče prednostno obravnavalo danes vloženo zahtevo in po ugotovljeni protiustavnosti razveljavilo sporen člen Zakona o delovnih razmerjih ter tako omogočilo vsem delavcem pod enakimi pogoji prejem jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči, saj le te ne morejo predstavljati pravice, ki bi izhajala iz osebne okoliščine (ne)članstva v bilo katerem sindikatu.
Vsi prikrajšani delavci zaradi kolektivnih pogodb z zagotovljeno zakonitostjo s protiustavnimi določili Zakona o delovni razmerjih za del oziroma celotno jubilejno nagrado ali solidarnostno pomoč bodo po razveljavitvi protiustavnih določil lahko popravo krivice zahtevali pri svojem delodajalcu, pri tem pa jim bomo v Konfederaciji slovenskih sindikatov pomagali najmanj s podrobnimi navodili na naši spletni strani in splošno, tudi tistim delavcem, ki niso člani naših sindikatov.
Za pravočasno obveščenost o odločitvi Ustavnega sodišča v zvezi z zahtevo ter z navodili za popravo krivice in splošno lahko poskrbite s prijavo na e-novice Konfederacije slovenskih sindikatov, na sredini spletne strani desno.
Slovenska tiskovna agencija: Sindikati z zahtevo po ustavni presoji dela zakona o delovnih razmerjih

Sporen je 224. člena Zakona o delovnih razmerjih s katerim so si predobro sodelujoči socialni partnerji, če ne kar podpirajoči in to v škodo delavcev pripravili teren za zakonito diskriminacijo vseh delavcev, ki niso v "pravih" sindikatih ali sploh niso sindikalno aktivni.
Le mesec dni po uveljavljenem Zakonu o delovnih razmerjih je lani maja prišlo do podpisa Anksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti s strani države in le dela reprezentativnih sindikatov iz negospodarstva. V tem aneksu so določila (6. člen) na osnovi katerih imajo člani sindikatov podpisnikov aneksa višje jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč za 20% in ob plači od 100% do 130% minimalne plače v Republiki Sloveniji so do solidarnostne pomoči upravičeni le člani sindikatov podpisnikov aneksa, ostali delavci pa ne.
V gospodarstvu so leto dni kasneje (februarja letos), šli še korak dlje v diskriminiranju sindikalno neorganiziranih delavcev ter tistih delavcev, ki niso člani "pravih" sindikatov. V imenu Združenja delodajalcev Slovenije je predstavnik Sekcije za tekstil in usnje ter predstavnik enega sindikatov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije sta podpisala Kolektivno pogodbo za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije (KPtoupd). V tej kolektivni pogodbi je članstvo v "pravem" sindikatu podpisniku (podpisnik je le eden, ker drugim ni bil dovoljen podpis) kolektivne pogodbe izključujoč pogoj (82. in 83. člen) do te mere, da vsi sindikalno neorganizirani delavci ter člani "nepravih" sindikatov nepodpisnikov pogodbe do jubilejnih nagrad sploh niso upravičeni in enako velja za solidarnostno pomoč v primeru smrti delavca ali ožjega družinskega člana.
Vrhovno sodišče je v podobni diskriminatorni obravnavi na pravni podlagi v Kolektivni pogodbi za dejavnost elektroindustrije Slovenije (3. odstavek 73. člena) glede ene podjetniške kolektivne pogodbe lani že odločilo s Sodbo VIII Ips 24/2012 (judikat v povezavi spodaj), da je drugačna obravnava na osnovi (ne)članstva v sindikatu diskriminatorna in predvsem v neskladju z zakoni o delovnih razmerjih, reprezentativnosti sindikatov in o kolektivnih pogodbah ter, da v širšem obsegu pomeni kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave Republike Slovenije.
V Konfederaciji slovenskih sindikatov še sprejemamo možnost napačne uporabe predpisov v gospodarstvu. Pa tudi sklepanje kolektivnih pogodb v negospodarstvu delujočih sindikatov, katerih člani so za članstvo v "pravih" sindikatih nagrajeni, nam je še razumljivo. Tudi sindikate ob reklamiranju ugodnosti za njihove člane razumemo, ne moremo pa razumeti še posebej ne po opisani sodni praksi delovanja predstavnikov države, ki bi morali bdeti nad spoštovanjem predpisov in državljanom biti pri tem za zgled. Zakon o delovnih razmerjih z po našem mnenju neustavnim 224. členom je v sprejem Državnemu zboru predlagala Vlada. Sporen Aneks h kolektivni pogodbi so podpisali odgovorni in prvi poklicani za nadziranje ustavnega in zakonitega delovanja na področju sklepanja kolektivnih pogodb in njihovega izvajanja, aneks so namreč v imenu vlade podpisali odgovorni ministri za področje dela dr. Anja Kopač Mrak, za javni sektor dr. Gregor Virant in za finančno področje dr. Uroš Čufer. Takšna načrtna segregacija (ločevanje) državljanov s strani vlade ni dopustna in v Konfederaciji slovenskih sindikatov se bomo proti temu borili z vsemi sredstvi.
Upamo, da bo Ustavno sodišče prednostno obravnavalo danes vloženo zahtevo in po ugotovljeni protiustavnosti razveljavilo sporen člen Zakona o delovnih razmerjih ter tako omogočilo vsem delavcem pod enakimi pogoji prejem jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči, saj le te ne morejo predstavljati pravice, ki bi izhajala iz osebne okoliščine (ne)članstva v bilo katerem sindikatu.
Vsi prikrajšani delavci zaradi kolektivnih pogodb z zagotovljeno zakonitostjo s protiustavnimi določili Zakona o delovni razmerjih za del oziroma celotno jubilejno nagrado ali solidarnostno pomoč bodo po razveljavitvi protiustavnih določil lahko popravo krivice zahtevali pri svojem delodajalcu, pri tem pa jim bomo v Konfederaciji slovenskih sindikatov pomagali najmanj s podrobnimi navodili na naši spletni strani in splošno, tudi tistim delavcem, ki niso člani naših sindikatov.
Za pravočasno obveščenost o odločitvi Ustavnega sodišča v zvezi z zahtevo ter z navodili za popravo krivice in splošno lahko poskrbite s prijavo na e-novice Konfederacije slovenskih sindikatov, na sredini spletne strani desno.